Papež Frančišek med darovanjem maše v kapeli Doma sv. Marte Papež Frančišek med darovanjem maše v kapeli Doma sv. Marte 

Frančiškova jutranja homilija: Vztrajnost, spomin in upanje sredi zapuščenosti

Današnja papeževa homilija je bila namenjena premišljevanju o vztrajnosti sredi temnih trenutkov. Sveti oče je izpostavil, da nam v zapuščenosti pomagata spomin in upanje: spominjati se lepih trenutkov in upati na obljubljeno.

Andreja Červek – Vatikan

Papež Frančišek je homilijo med mašo, ki jo je zjutraj daroval v kapeli Doma sv. Marte, oprl na današnje berilo iz Pisma Hebrejcem (glej Heb 10,32-39) in tako spregovoril o pomenu vztrajnosti na življenjski poti. Vsi namreč hodimo skozi obdobja zapuščenosti, skozi temne trenutke, ko se zdi, da stvari izgubijo smisel. In ravno takrat moramo kristjani vztrajati, da bi dosegli Gospodovo obljubo, varovati se padca, da se ne bi obrnili nazaj.

Zapuščenost in vztrajnost

Avtor Pisma Hebrejcem nagovarja kristjane, ki hodijo skozi temne trenutke – gre za preganjanje. Podobno kot vsaka oseba hodi skozi obdobja potrtosti, ko ne čuti nič in živi v neke vrste ločenosti od svoje duše. To so trenutki zapuščenosti, ki jih je živel tudi sam Jezus. »Krščansko življenje ni nek karneval, ni neko stalno veselo praznovanje,« je dejal papež. »Krščansko življenje ima prelepe trenutke in težke trenutke, mlačne trenutke, trenutke ločenosti, ko ničesar nima smisla … to je trenutek zapuščenosti. In v tem trenutku, bodisi zaradi notranjih preganjanj bodisi zaradi notranjega stanja duše, avtor Pisma Hebrejcem pravi: 'Potrebujete samo vztrajnost.' A zakaj vztrajnost? 'Da boste izpolnili Božjo voljo in dosegli obljubljeno.' Vztrajnost, da prispemo do obljube.«

Spomin in upanje

Papež v nadaljevanju spregovori o dveh pomembnih elementih, ki pomagata v obdobju zapuščenosti. To sta spomin in upanje. V Pismu Hebrejcem piše, da se je treba predvsem spominjati lepih trenutkov: »Spominjajte se prejšnjih dni, v katerih ste razsvetljeni prestali velik boj v trpljenju.« Spominjati se torej »srečnih dni, ko smo se srečali z Gospodom«, spominjati se časa ljubezni. In na drugem mestu, imeti upanje v tisto, kar nam je bilo obljubljeno. Po papeževih besedah je življenje sestavljeno iz lepih in slabih trenutkov. Pomembno pa je, da ne dopustimo, da bi padli, da bi šli nazaj, ko smo v težkem obdobju. »Biti uporni v slabih trenutkih, a uporni s spominom in z upanjem. Upirati se s srcem: ko srce misli na lepe trenutke, zadiha. Ko zre proti upanju, prav tako zadiha. To je tisto, kar moramo storiti v težkih trenutkih zapuščenosti, da bi našli tolažbo, ki jo obljublja Gospod,« je zatrdil papež.

Vztrajnost krščanskih mučencev

Ob koncu homilije je papež Frančišek spomnil na svoje apostolsko potovanje v Litvo, septembra 2018. Kot je dejal, ga je ganil pogum mnogih kristjanov, mnogih mučencev, ki so vztrajali v veri. »Tudi danes,« je pripomnil, »mnogi moški in ženske, ki trpijo zaradi vere, a se spominjajo svojega prvega srečanja z Jezusom, imajo upanje in hodijo naprej. To je nasvet, ki ga daje avtor Pisma Hebrejcem v trenutkih preganjanj, ko so kristjani preganjani in napadeni: 'Bodite vztrajni.'.« In ko nas hudič napade s skušnjavami, je treba vedno gledati Gospoda, imeti vztrajnost križa, pri tem pa se spominjati lepih trenutkov ljubezni, trenutkov srečanja z Gospodom, ter ohranjati upanje.

Photogallery

Fotografije
Petek, 1. februar 2019, 12:52
Preberite vse >