Papež med homilijo: Nasprotje Božje ljubezni je brezbrižnost
Andreja Červek – Vatikan
Bog naredi prvi korak
Homilija se je nanašala na berilo (1 Jn 4,7-10) in evangelij (Mr 6,34-44), ki sta se brala med bogoslužjem. »Ljubimo se med seboj, ker je ljubezen iz Boga,« je papež navedel besede iz Prvega Janezovega pisma. Apostol pojasni, kako se je v nas razodela Božja ljubezen: »Bog je poslal na svet svojega edinorojenega Sina, da bi mi po njem živeli.« To je skrivnost ljubezni. Bog nas je prvi ljubil. On je storil prvi korak. Korak proti človeštvu, ki ne zna ljubiti, ki potrebuje Božje ljubkovanje, da bi lahko ljubilo, potrebuje pričevanje o Bogu. Ta prvi korak, ki ga je storil Bog, je njegov Sin. Poslal nam ga je, da bi nas rešil in dal smisel življenju, da bi nas prenovil, da bi nas ponovno ustvaril.
Ljubezen, sočutje, usmiljenje
Papež je nadaljeval s premišljevanjem o evangeljskem odlomku, ki govori o pomnožitvi kruha in rib. »Zakaj je Bog to storil?« je vprašal. In odgovoril: »Zaradi sočutja.« Sočutja do velike množice, ki se je zbrala na obali Tiberijskega jezera, saj so bili sami. Bili so kakor ovce, ki nimajo pastirja, je pojasnil. »Božje srce, Jezusovo srce je ganjeno. Vidi tiste ljudi in ne more ostati brezbrižno. Ljubezen je nemirna. Ljubezen ne prenese brezbrižnosti. Ljubezen ima sočutje. A sočutje pomeni, da vključimo srce, pomeni usmiljenje. Biti s srcem za druge – to je ljubezen. Ljubezen pomeni biti s srcem za druge.«
Dobri, a brez sočutja
Jezus je ljudi in učence učil o mnogih stvareh. Na koncu pa so se začeli dolgočasiti, saj se je zdelo, da govori iste stvari. In medtem ko Jezus uči z ljubeznijo in sočutjem, morda začnejo med seboj govoriti. Na koncu gledajo na uro in si mislijo, da je že pozno. Učenci mu pravijo, naj jih odpusti, da bodo šli v bližnje pristave in vasi in si kupili kaj jesti. Pravzaprav pravijo, naj se pobrigajo zase in si kupijo hrano. Papež je dodal, da so učenci vedeli, da imajo zase kruh, a so si ga hoteli prihraniti. To je brezbrižnost. »Učence niso zanimali ljudje. Zanimal jih je Jezus, saj so ga imeli radi. Niso bili hudobni, bili so brezbrižni. Niso vedeli, kaj pomeni ljubiti. Niso vedeli, kaj je sočutje. Niso vedeli, kaj je brezbrižnost. Morali so grešiti, izdati Učitelja, zapustiti Učitelja, da bi razumeli bistvo sočutja in usmiljenja. Jezusov odgovor je oster: 'Dajte jim vi jesti.' Poskrbi zanje. To je boj med Jezusovim sočutjem in brezbrižnostjo, brezbrižnostjo, ki se skozi zgodovino ponavlja vedno, vedno … Veliko ljudi, ki je dobrih, ne razume potreb drugih, ni zmožno sočutja. Morda zato, ker vanje ni vstopila Božja ljubezen ali pa je niso pustili vstopiti.«
Obrniti pogled na drugo stran
Papež Frančišek je spomnil na fotografijo, ki se nahaja v prostorih Apostolske elemozinerije. Naredil jo je fotograf Daniele Garofani, ko se je s kardinalom Krajewskijem vračal z razdeljevanja hrane brezdomcem in na poti v fotografski objektiv ujel naslednji prizor: sredi zime skupina ljudi prihaja iz restavracije. Vsi do dobro oblečeni in zadovoljni, dobro so jedli in bili v družbi prijateljev. Poleg pa je na tleh brezdomka, ki steguje roko in prosi miloščino. Fotograf je ujel prizor v trenutku, ko ljudje gledajo na drugo stran, da se pogledi ne bi srečali. To je kultura brezbrižnosti, je pripomnil papež. To je tisto, kar so storili apostoli, ko so Jezusu rekli: »Odpústi jih, naj odidejo v bližnje v vasi, temo, lačni. Naj se sami znajdejo, to je njihov problem. Mi zase imamo pet kruhov in dve ribi.«
Nasprotje ljubezni ni sovraštvo, ampak brezbrižnost
Božja ljubezen gre vedno prva. Je ljubezen sočutja, usmiljenja. Res je, da je nasprotje ljubezni sovraštvo, vendar pa v mnogih ljudeh ni zavestnega sovraštva. »Bolj vsakdanje nasprotje Božji ljubezni, Božjemu sočutju, je brezbrižnost. Brezbrižnost. 'Jaz sem zadovoljen, ničesar mi ne manjka. Imam vse, zavaroval sem si to življenje in tudi večno, saj grem k maši vsako nedeljo, sem dober kristjan. A ko grem iz restavracije, gledam na drugo stran.' Pomislimo,« je povabil papež Frančišek ob koncu homilije, »ta Bog, ki stori prvi korak, ki je sočuten, ki je usmiljen. Naša drža pa je velikokrat brezbrižnost. Prosimo Gospoda, naj ozdravi človeštvo, začenši pri nas: da bi moje srce ozdravelo od te bolezni, kar je kultura brezbrižnosti.«