Kapela v Domu sv. Marte Kapela v Domu sv. Marte  (Vatican Media)

Jutranja homilija: Uboštvo - nenavezanost na denar, preganjanja, zapuščenost

Med jutranjo mašo v kapeli Doma sv. Marte je papež Frančišek govoril o načinih, kako lahko kristjan živi uboštvo. Ponovno je spomnil na mnoge kristjane, ki so tudi danes preganjani zaradi evangelija.

Andreja Červek – Vatikan

Sveti oče je med homilijo izpostavil tri oblike uboštva, h kateremu je poklican učenec. Prva oblika je zapustiti bogastvo in se v srcu ločiti od denarja. Druga je zaradi evangelija sprejeti preganjanja, velika in majhna, tudi obrekovanja. Tretja oblika uboštva je uboštvo osamljenosti, čutiti se sami ob koncu življenja.

Učenec, navezan na denar, ni učenec

Glavna prošnja med današnjo mašo pravi, da je Gospod po sv. Luku hotel razodeti svojo posebno ljubezen do ubogih. V evangeliju (glej Lk 10,1-9) pa beremo o dvainsedemdesetih učencih, ki jih Jezus pošlje in jim pravi, naj ne nosijo s sabo ne mošnje ne torbe ne sandalov. Gospod namreč želi, da je učenčeva pot uboga. Učenec, ki je navezan na denar ali bogastvo, ni pravi učenec.

Ne se bati uboštva

Papež je podrobneje pojasnil tri različne oblike uboštva, ki jih živi učenec v svojem življenju. Prva, kot rečeno, pomeni biti nenavezani na denar in bogastvo, kar je tudi pogoj, da se sploh lahko začne učenčeva pot. Gre za to, da ima učenec »ubogo srce«. Res je, da so pri apostolskem delu potrebne strukture in organizacije, ki kažejo na bogastvo, a papež je dodal, da se jih sicer naj dobro uporablja, vendar brez navezanosti nanje. Bogat mladenič iz evangelija se je dotaknil Jezusovega srca, a zatem ni bil zmožen slediti Gospodu, ker je imel srce, navezano na bogastvo. »Če želiš slediti Gospodu, izberi pot uboštva. In če imaš bogastvo, ti ga je Gospod dal, da bi služil drugim. A srce naj je nenavezano,« je dejal papež. »Učenec se ne sme bati uboštva. Mora biti ubog!«

Preganjani zaradi Kristusa

Druga oblika uboštva je preganjanje. V današnjem evangeljskem odlomku Gospod pošlje učence »kakor jagnjeta med volkove«. Tudi danes imamo veliko kristjanov, ki so preganjani in obrekovani zaradi evangelija. Papež je dejal, da je v sinodalni dvorani eden od škofov iz države, kjer so preganjanja, pripovedoval o nekem katoliškem fantu, ki ga je v roke dobila skupina fantov, sovražnih do Cerkve, fundamentalistov. Pretepli so ga in ga potem vrgli v vodnjak ter nanj metali blato. Ko mu je blato prišlo do vratu, so od njega zahtevali, naj se odpove Jezusu Kristusu, a tega ni hotel storiti. Nanj so vrgli kamen in ga ubili. To se je zgodilo pred dvema mesecema, je dejal papež in dodal: »Koliko kristjanov danes trpi fizična preganjanja!«

Obstajajo tudi druge oblike preganjanj. »Preganjanje kot obrekovanje in govorice. Kristjan pa je tiho. Prenaša to 'uboštvo',« je zatrdil papež. »Včasih se je treba braniti, da ne bi povzročali pohujšanja … Mala preganjanja v mestni četrti, v župniji … majhna, a so dokaz, dokaz uboštva. To je druga oblika uboštva, ki jo od nas zahteva Gospod. Prva – zapustiti bogastvo, ne biti v srcu navezani na bogastvo. Druga – ponižno sprejeti preganjanja, tolerirati preganjanja. To je uboštvo.«

Zapuščenost kot uboštvo

Tretja oblika uboštva pa je čutiti se sami, osamljeni, zapuščeni. O tem nam govori današnje berilo iz 2. pisma Timoteju. Pavel, ki se ni ničesar bal, pravi, da ko se je zagovarjal pred sodiščem, mu ni nihče pomagal, vsi so ga zapustili. A doda, da pa mu je Gospod bil blizu in mu je dal moč. Papež je nadaljeval, kako se lahko fantu ali dekletu, starima 17 ali 20 let, zgodi, da z navdušenjem zapustita bogastvo in gresta za Jezusom, zatem trdno in zvesto prenašata obrekovanja, vsakodnevna preganjanja, ljubosumnost, velika in mala preganjanja, na koncu pa Gospod lahko zahteva še osamljenost.

Sveti oče je spregovoril o Janezu Krstniku: »Veliki oznanjevalec. Ljudje so hodili k njemu, da jih je krščeval. Kako je končal? Sam, v ječi. Pomislite, kaj pomeni ječa, kaj so bile ječe v tistem času. Če so danes take, kot so, pomislite, kako so morale biti takrat. Sam, pozabljen, obglavljen zaradi slabosti nekega kralja, sovraštva neke prešuštnice in muhavosti nekega dekleta. Tako je končal največji človek v zgodovini. A ni nam treba iti tako daleč … veliko je hiš za ostarele duhovnike ali redovnice, ki so svoje življenje namenili oznanjevanju, a se sedaj čutijo same, sami z Gospodom. Nihče se jih ne spominja.«

Kakor Jezus

Uboštvo je Jezus obljubil tudi samemu Petru, ko mu je rekel: »Ko si bil mlad, si hodil, kamor si hotel; ko pa se postaraš, te bodo odvedli, kamor nočeš.« Učenec je torej ubog v smislu, da ni navezan na bogastvo, kar je prvi korak. Ubog je, ker je potrpežljiv pred malimi in velikimi preganjanji. In tretjič, ubog je, ker vstopi v stanje duše, kjer se čuti zapuščenega na koncu življenja. Ta pot je enaka Jezusovi, ki jo konča z besedami: »Oče, Oče, zakaj si me zapustil?« Papež Frančišek je ob koncu homilije povabil k molitvi za vse učence, duhovnike, redovnice, škofe, papeže, laike, da bi znali hoditi po poti uboštva, kakor to hoče Gospod.

Audio

Photogallery

Fotografije
Četrtek, 18. oktober 2018, 12:28
Preberite vse >