Papež med homilijo: Komunikacija obrekovanja, ki ubija

Andreja Červek – Vatikan

Sveti oče je današnjo jutranjo homilijo začel pri berilu iz 1. Knjige kraljev, ki se je bralo med bogoslužjem (glej 1 Kr 21,1-16). Kralj Ahab želi Nabotov vinograd in mu zanj ponudi denar. A ta zemlja je bila del dediščine očetov in Nabot torej ponudbo zavrne. Ahab pa, ki je bil svojeglav človek, naredi kakor otroci, ko ne dobijo tistega, kar hočejo – joče. Po nasvetu svoje krute žene Jezabele ga zatem lažno obsodi, ubije in se polasti njegovega vinograda. Nabot je torej »mučenec zvestobe svoji dediščini«, ki jo je prejel od svojih očetov. Ta dediščina ne obsega samo vinograda, je namreč »dediščina srca«, kot je pojasnil papež.

Mučenci obrekovanja

Nabotova zgodba je vzorec za Jezusovo zgodbo, za zgodbo sv. Štefana in vseh mučencev, ki so bili obsojeni s scenarijem obrekovanja. Je pa tudi vzorčna v zvezi z načinom, kako ravnajo mnogi ljudje, mnogi državni voditelji. Začne se z lažjo in, potem ko je bodisi oseba bodisi neka situacija uničena z obrekovanjem, se sodi in obsodi.

Tudi danes se v mnogih državah uporablja takšna metoda uničevanja svobodne komunikacije. Kot je pojasnil Frančišek: »Pomislimo na primer tole: imamo nek zakon o medijih, o komunikaciji. Ta zakon se ukine in se celoten komunikacijski aparat zaupa določenemu podjetju, neki družbi, ki obrekuje, govori laži, slabi demokratično življenje. Zatem pridejo sodniki in obsojajo te oslabljene institucije, te uničene osebe, jih obsodijo … in tako se nadaljuje diktatura. Vse diktature so se začele na ta način, s kvarjenjem komunikacije, da so komunikacijo položile v roke ene same brezobzirne osebe, ene same brezobzirne vlade.«

Zapeljivost škandala

Tudi v vsakdanjem življenju je enako, je nadaljeval sveti oče. Če želim uničiti neko osebo, začnem s komunikacijo: slabo govorim o njej, jo obrekujem, širim govorice. »Sporočati škandale je nekaj, kar vsebuje ogromno zapeljivosti. Zapeljuje se s škandali. Dobre novice niso zapeljive.« Kot je pripomnil papež, dobra novica gre hitro mimo, a nek škandal pritegne veliko pozornosti. »In tako govorjenje narašča, tista oseba ali tista situacija ali tista država pa konča na tleh. Na koncu se ne obsoja oseb, obsoja se propad teh oseb ali institucij, saj se ne morejo braniti.«

Grozota, ki se dogaja tudi danes

Zapeljivost škandala pri komunikaciji vodi naravnost v kot, torej uniči, kakor se je to zgodilo Nabotu, ki je želel samo biti zvest dediščini svojih prednikov. Zgled v tem smislu je po papeževih besedah tudi zgodba sv. Štefana, ki dolgo govori, da bi se branil, a tisti, ki so ga obtoževali, ga raje kamenjajo, kakor da bi poslušali resnico. To je drama človeške lakomnosti. Veliko oseb je namreč uničenih ravno zaradi zlobne komunikacije.

»Veliko oseb, veliko držav uničenih zaradi zlobnih in obrekovalskih diktatur,« je izpostavil Frančišek. »Pomislimo na primer na diktature prejšnjega stoletja. Pomislimo na preganjanja judov, na primer. Obrekovalska komunikacija proti judom. In tako so končali v Auschwitzu, ker niso bili vredni življenja. To je grozota, je grozota, ki se dogaja tudi danes v malih družbah, med osebami in v mnogih državah. Prvi korak je pristati na določeno komunikacijo, zatem pa uničenje, obsodba in smrt.«

Apostol Jakob prav tako govori o uničevalni zmožnosti zlobne komunikacije, je dejal papež Frančišek ob koncu homilije in pozval, naj večkrat preberemo Nabotovo zgodbo iz 1. Knjige kraljev. Pri tem pa pomislimo na »mnoge uničene osebe, na mnoge uničene države, na mnoge diktature z 'belimi rokavicami', ki so uničile države«.