Papež Frančišek: Cerkev je žena in mati kot Marija

P. Ivan Herceg DJ – Vatikan

Marijina materinskost

V evangelijih je Marija vedno omenjena kot »Jezusova mati«, ne kot »gospa« ali Jožefova vdova«. Njeno materinstvo gre skozi vse Sveto pismo od oznanjenja pa vse do konca. Posebnost, ki so jo cerkveni očetje takoj razumeli, je krepost, ki dosega in obdaja Cerkev. Cerkev je ženska, zato je cerkev, tudi nevesta je ženska. In je mati, ki rodi. Nevesta in mati. Cerkveni očetje gredo še naprej in pravijo: »Ta drža pride od Marije, ki je Mati Cerkve. Po tej njeni drži lahko razumemo žensko razsežnost Cerkve. Ko te drže ni, Cerkev izgubi svojo pravo identiteto in postane dobrodelno združenje ali nogometno moštvo ali karkoli drugega, samo Cerkev ne.

Ženskost Cerkve

Samo »ženska« Cerkev bo lahko imela znamenja rodovitnosti, kot si je zamislil Bog, ki se je hotel roditi iz žene, da bi nas poučil o tej ženski poti. Pomembno je, da je Cerkev žena, ki ima to držo neveste in matere. Ko na to pozabimo, postane moška Cerkev. Brez te razsežnosti na žalost postane Cerkev devičnikov, ki živijo v tej osamljenosti, nesposobni ljubiti, nesposobni rodovitnosti. Cerkev brez ženskosti ne more naprej, saj je ona sama žena. In ta njena drža prihaja od Marije, saj je Jezus tako hotel.

Mamina nežnost

Krepost, ki je večinoma značilna za žensko, je nežnost. Kakor Marija, ki je rodila prvorojenca, ga povila v plenice in položila v jasli. Poskrbeti z vso krotkostjo in ponižnostjo sta močni dobri lastnosti mame. Cerkev, ki je mati, gre po poti nežnosti. Pozna modrostni jezik ljubkovanja, tišine, pogled poln sočutja, pozna tišino. Prav tako pa tudi duša, torej oseba, ki živi pripadnost Cerkvi, vedoč, da je tudi mati, mora iti po tej poti. Torej kot krotka, nežna, nasmejana in polna ljubezni.