Papeževa jutranja homilija: Brez svobode ni svetosti

Andreja Červek – Vatikan

Sveti oče je današnjo homilijo začel pri odlomku iz prvega Petrovega pisma (glej 1 Pt 1,10-16), ki se je bral med mašo in v katerem apostol vabi k hoji proti svetosti. »Je klic k svetosti, ki je normalen klic. Je klic k življenju kot kristjan. Torej živeti kot kristjan je isto kot reči živeti kot svetnik,« je pojasnjeval papež. »Mi velikokrat razmišljamo o svetosti kot o neki izredni stvari, o videnjih ali zelo visokih molitvah … Nekateri mislijo, da biti sveti pomeni imeti obraz s svetinjice … ne. Biti sveti je nekaj drugega. Je hoditi v skladu s tistim, kar nam Gospod pravi o svetosti. Kaj pomeni hoditi proti svetosti? Peter nam to pove: 'Vse vaše upanje položite v tisto milost, ki vam bo dana, ko se bo razodel Jezus Kristus.'.«

Hoditi proti luči

Hoditi proti svetosti pomeni torej hoditi proti milosti, ki nam prihaja naproti, hoditi proti upanju, biti usmerjen proti srečanju z Jezusom Kristusom. Je kakor, ko se hodi proti luči. Velikokrat se ne vidi dobro ceste, ker nas luč zaslepljuje, a ne moremo se zmotiti, kajti vidimo luč in tako poznamo pot. Ko pa je luč za našim hrbtom, cesto sicer dobro vidimo. A v resnici je pred nami tema, ni luči.

Ne se vrniti k posvetnemu vzorcu življenja

Da bi torej hodili proti svetosti je po papeževih besedah nujno biti svobodni in se čutiti svobodne. A biti moramo pozorni, saj obstajajo mnoge stvari, ki nas zasužnjujejo. Zato apostol Peter tudi poziva, naj se ne ravnamo po željah, ki smo jih imeli v svoji nevednosti. Tudi sv. Pavel v pismu Rimljanom pravi, naj se ne prilagajmo, kar pomeni 'ne vstopajte v vzorce'. »To je pravilna razlaga tega nasveta,« je dejal Frančišek, »ne vstopati v vzorce sveta, ne vstopati v vzorce, v posvetni način razmišljanja, v način mišljenja in opravičevanja, ki ti ga ponuja svet, kajti to ti jemlje svobodo. In da bi hodili proti svetosti, je treba biti svoboden: svoboda, da hodiš in pri tem gledaš luč, da greš dalje. Ko pa se mi vrnemo k načinu življenja, ki smo ga imeli pred srečanjem z Jezusom Kristusom ali ko se vrnemo nazaj k vzorcem sveta, izgubimo svobodo.«

Brez svobode ni mogoče biti sveti

V starozavezni knjigi Eksodus namreč vidimo, kako Božje ljudstvo velikokrat ni hotelo gledati naprej, proti rešitvi, ampak se je hotelo vrniti nazaj. Pritoževali so se in razmišljali o 'lepem' življenju, ki so ga imeli v Egiptu, kjer so jedli čebulo in meso. V težkih trenutkih se je ljudstvo obrnilo nazaj, izgubilo je svobodo. Res je, dobro so jedli, a to je bila 'gostija suženjstva'. »V trenutkih preizkušnje,« je nadaljeval sveti oče, »smo vedno v skušnjavi, da bi gledali nazaj, gledali proti vzorcem sveta, vzorcem, ki smo jih imeli, preden smo začeli hoditi proti rešitvi, brez svobode. In brez svobode ni mogoče biti sveti. Svoboda je pogoj, da lahko hodimo in pri tem gledamo pred sabo luč. Ne vstopati v posvetne vzorce. Hoditi naprej in gledati luč, ki je obljuba, v upanju. To je ta obljuba, kakor pri Božjem ljudstvu v puščavi: ko so gledali naprej, so dobro hodili, ko pa se jih je lotila nostalgija, ker niso mogli jesti dobrih stvari, so se zmotili in pozabili, da tam niso imeli svobode.«

Kako vemo, ali hodimo proti svetosti

Gospod pa vsak dan kliče k svetosti. Papež Frančišek je dejal, da obstajata dve merili, po katerima lahko vemo, če smo na poti proti svetosti: najprej, če gledamo proti luči Gospoda v upanju, da ga bomo našli, in zatem, ko pridejo preizkušnje in mi gledamo naprej in ne izgubimo svobode, ne zatečemo se v posvetne vzorce, ki ti obljubljajo vse in ti ne dajo ničesar. 'Bodite sveti, ker sem jaz svet,' se glasi Gospodova zapoved.

Sveti oče je ob koncu današnje jutranje homilije še povabil, naj prosimo za milost, da bi dobro razumeli, kaj pomeni hoja svetosti: je pot svobode, a tudi usmerjenost upanja proti srečanju z Jezusom. In da bi prav tako dobro razumeli, kaj pomeni hoditi proti posvetnim vzorcem, ki smo jih imeli vsi mi, preden smo se srečali z Jezusom.