Svet evropskih škofovskih konferenc praznuje 50 let delovanja

Andreja Červek – Vatikan

Svet evropskih škofovskih konferenc (CCEE) danes obeležuje 50. obletnico delovanja. Ustanovljen je bil 25. marca 1971 z odobritvijo Norm »ad experimentum« s strani Kongregacije za škofe, ki jih je zatem podpisal papež Pavel VI. Nastal je »pod pogledom Kristusove Matere in Cerkve«, piše v sporočilu, ki ga je ob okrogli obletnici pripravil CCEE.

Preroškost nastanka CCEE

Podpirati srečanje med škofovskimi konferencami, njihovo medsebojno poznavanje, izmenjavo izkušenj, novo oznanjevanje Kristusa, pastoralo in njeno prihodnost so bili pomembni elementi pri vzpostavljanju novih načinov razmišljanja in delovanja. In v tem okviru je CCEE bil znamenje, da se pozornost Cerkve obrača proti svetu, ki se spreminja. Pogled na vso celino, zahodno in vzhodno, je bil tudi preroštvo tistega, kar se je zgodilo leta 1989 z evropsko združitvijo, ki ni bila zunanja, ampak prirojeni del evropske kulture in duhovnosti.

Predstavništvo 45-ih držav evropske celine

Število članic Sveta se je skozi leta povečalo. Predsednikom 33 škofovskih konferenc so se pridružili škofje, ki pripadajo specifični konferenci: to so nadškofje Luksemburga, Monaka in maronitskega Cipra ter škofje Kišinaua v Moldaviji, apostolske uprave v Estoniji in ukrajinske eparhije Mukačevo. Danes CCEE zastopa katoliško Cerkev v 45 državah evropske celine.

V 50 letih je Svet vodilo sedem predsednikov. Prvi je bil kard. Roger Etchegaray, sledili so mu kard. Basil Hume, kard. Carlo Maria Martini, kard. Miloslav Vlk, škof Amédée Grab in kard. Péter Erdő. Od leta 2016 Svetu predseduje kard. Angelo Bagnasco.

Okrepljeno poslanstvo v današnjem času

Svet evropskih škofovskih konferenc danes vidi svoje poslanstvo kot okrepljeno, svojo navzočnost pa kot diskretno, a učinkovito: današnja stvarnost je zaznamovana z razkristjanjevanjem Evrope, nevarno pandemijo, ki vpliva na zdravje oseb, družine, ekonomijo, delo, socialne odnose in versko življenje, temu pa lahko dodamo še širjenje individualistične kulture.

Kot beremo v sporočilu, je danes razširjeno »določeno nezaupanje do razuma«, kar delno pojasnjuje »težavo vere, da bi našla pozornost v mislih in prostor v srcih«. Sledi »izgubljenost v zvezi z identiteto človeške osebe«, skupaj z etičnim in socialnim padcem. To se kaže tudi z demografsko krizo, z določeno kulturo življenja, dojemanjem svobode kot popolnoma individualistične, potrebo po celostni in harmonični vzgoji. Pri Svetu zatrjujejo, da je treba »pozornost nameniti dialogu med vsemi verstvi«, kar je osnova za izgradnjo bratskega sveta, obenem pa si prizadevati za varovanje stvarstva. Gre za izzive, na katere opozarja tudi papež Frančišek, obenem pa ponuja operativne smernice: oznanjati Kristusa kot osebo pomeni človeštvu odpreti srce in misli za celovito stvarnost ter najti resnično obličje vsake osebe, zadnji temelj njenega dostojanstva in pravic; pomeni oznanjati prihodnost in smisel sedanjosti.

Pod površjem duhovne puščave so klice

Zato so za CCEE zelo dragocena in nujna srečanja in sodelovanja z ostalimi krščanskimi veroizpovedmi, v znamenju Gospoda Jezusa in z namenom zveličanja človeštva. Isti cilj imajo tudi odnosi, vzpostavljeni z ostalimi verstvi. »Duhovna puščava«, ki zaznamuje celino, ima v svoji globini klice, ki zbujajo zaupanje in navdušenje pri oznanjevanju evangelija. Pod površjem namreč živi gruča oseb vseh starosti, ki iščejo smisel življenja in čutijo hrepenenje po Bogu. Tudi pandemija spodbuja k odkrivanju minljivosti človeškega bitja in bežnosti časa ter izostruje hrepenenje po »onkraj«, kar je Bog. Želja po Božji besedi, veri, evharistiji, molitvi, pobožnosti do Device Marije, krščanski skupnosti je navzoča v mnogih srcih, ki se srečujejo, povezujejo in podpirajo za dobro vseh. »V tem smislu je čas za prebuditev zavesti, morda počasno, vztrajno prebuditev. Gre za znamenje, ki potrjuje, da Duh Vstalega vedno piha v čoln Cerkve.«

50. obletnico CCEE se bo obhajalo septembra v Rimu s plenarnim zasedanjem, ki se ga bo udeležil tudi papež Frančišek.