Duhovnik Štefan Hosta: Živeti Grozdetov način življenja danes ni nostalgično zatekanje v preteklost

V župnijski cerkvi sv. Janeza Krstnika v Mirni je v petek, 1. januarja 2021 potekalo somaševanje, ki ga je ob 78. obletnici mučeniške smrti bl. Alojzija Grozdeta, mučenca s prošnjo za njegovo kanonizacijo ter za mir, vodil g. Štefan Hosta. Zatem so navzoči odšli do križa ob Vejeršci, kjer so našli Grozdetovo mučeno truplo. Sledila je molitev.

Jože Potrpin – Slovenija

Pridiga duhovnika Štefana Hoste

Prisluhni pridigi duhovnika Štefana Hoste ob 78. obletnici mučeniške smrti bl. Alojzija Grozdeta

Ni dolgo nazaj, ko me je mlad človek, kristjan, vprašal po tem, kako to, da »ste nam-Cerkev-dali mladim za zgled Alojzija Grozdeta, mučenca? Sliši se lepo, ampak… to je pa tudi vse.« In res je. Zakaj tako zahteven, celo nerazumljiv zgled dati mladim danes, v današnjem času, kjer trpljenje tako težko razumemo in sprejemamo. Ali ni prezahtevno? Ni dovolj razglasiti nekoga za zavetnika mladih, če na koncu nekdo reče samo: sliši se pa lepo. To je pa tudi vse. Zakaj bi me Grozde danes navduševal? Samo zaradi mučeništva in groznega prestajanja mučenja?

To še vedno ostane samo premišljevanje o njegovem življenju, ki ne more nikoli biti moje. Premišljevanje in obujanje spomina na življenje nekoga, ki ga ni več na zemlji, na življenje nekoga iz preteklosti. Na življenje, ki nikoli ne bo moje življenje. Ker je in ostane življenje Alojzija Grozdeta. V čem in kako torej lahko navdušuje in pritegne-kot rečemo- s svojim zgledom? Lepe so zgodbe o mučencih v krščanski tradiciji in v naši narodovi pol pretekli zgodovini, a kaj, ko je tako težko doseči njihov zgled-zgled mučeništva, ker nam je nerazumljiv. Zato je tako težko nekomu, sploh pa mlademu dati za zgled mučeništvo mladega človeka. Ker je tako težko razumeti.

Brez oddaljevanja od njegove mučeniške smrti, ki je bila najvišji izraz njegove vere v Kristusa, pa se zato lahko naučimo in vadimo v načinu kako živeti vsak dan stil življenja, ki ga je imel mladi Alojzij Grozde. Zato, da bi tudi mi znali in želeli ter upali z vso svobodo živeli bolj polno, bolj kvalitetno svoje notranje življenje, da bi bolj izrazili to, kar smo, tudi navzven. To kar smo, to kar je Stvarnik položil v nas. Mislim, da je bl. Alojzij Grozde velik provokator za nas danes v tem, ker si je upal čutiti dolžnost biti to kar je bil. Mogoče prav zaradi svoje težke osebne družinske zgodbe, izključenosti, ne pripadnosti…v svoji svobodi ali neki neodvisnosti, ni bil obtežen s pričakovanji svojih najbližjih. To,  kar danes marsikaterega posebej mladega človeka zadrži in omeji, da ne izrazi svoje resnične enkratne osebnosti in svojega nenadomestljivega poslanstva v svetu. Grozde, sodeč po njegovi življenjski zgodbi, poeziji in govorih, je bil notranje svoboden in to seveda pokazal tudi navzven. Ni skrival svoje ranjenosti od doma, ni se sramoval svoje fantovske pobožnosti. Upal si je izraziti svoj velikokrat eksplozive karakter, želel si je odkrivati svoje intelektualne razsežnosti in to tudi uresničeval v šoli in ustvarjanju poezije ter literature. Zavedal se je svoje grešnosti in se jo trudil premagovati, v spoznavanju sebe, v sveti spovedi, duhovni in intelektualni rasti in tudi v umirjanju svojega karakterja.

Kakšen je bil torej njegov način ali stil življenja, tudi življenja po veri?

Blaženi Alojzij Grozde je želel iskreno živeti svoje, enkratno nenadomestljivo človeško življenje s tem, ko je sprejemal tudi odločitve, kot jih je pač sprejemal. Zavedne ali manj zavedne. Predvsem pa se ni zatekal v neko nostalgično preteklost (na katero niti ponosen ni mogel biti) ker je videl, da se od nostalgije ne da živeti. Temveč je živel sedanjost. Zato je pravzaprav jasno kako to, da je tako zelo ljubil ter veroval v  Evharistijo. Prav zato, ker Evharistija najbolj v resnici ponazarja sedanjost. Ta trenutek življenja, sedanjo navzočnost Boga v mojem osebnem in skupnostnem življenju.

Grozdetov način življenja nas zato vabi, naj se vadimo v tem, da ne bi iskali rešitve za polnost življenja v sklicevanju na preteklost, na kopiranje življenja oseb iz preteklosti, ali v nekem čudnem zatekanju v preteklost, ki je bila menda lepša in bolj polnejša kot zrelativizirana sedanjost in sodobni čas. Temveč živeti sedanjost. Z vsem tem, kar sem in z vsem tem kar sedanji zgodovinski čas vsak dan prinaša

Narediti Grozdetov način življenja živ danes pa pomeni, pustiti ob strani tisto, kar ni bistveno in živeti iz bistvenega. Iz tega kar sem.. Prav zato je Grozde tako skoraj neodvisno in svobodno upal in želel živeti in odkrivati to kar je spoznaval, da je prav in dobro za večjo polnost njegovega življenja. Od tu ves pogum, odločenost in globoka vera. Zavedal se je in odkrival kdo je in kaj želi, preko molitve, kjer Bog svojim učencem odkriva svoje načrte.

Grozdetov način življenja nas uči, da ni rešitev za versko življenje, za pastoralo, za družbeno udejstvovanje in boljšo prihodnost naroda v nekem nostalgičnem zatekanje v spominjanje preteklosti, ampak je kljub naporom in dvomom potrebno verovati danes za večjo polnost življenja. Velikih dogodkov božje bližine in navzočnosti ne gre iskati le v preteklosti, ki se je spominjamo, niti ne samo v obljubah prihodnosti. Temveč predvsem za časa mojega in tvojega življenja. Iz tega živimo. Kajti to je Evharistija. Bog daje svoj blagoslov danes, kot pravi današnji Aronov blagoslov. Skrivnost Evharistije je Bog z nami. Je sedanja prisotnost, ki ostaja tu. In zato sem prepričan, je Alojzij Grozde tako zelo ljubil Evharistijo. Ker je razumel, da mora živeti edino sedaj, zato, ker je Bog po Evharistiji edino sedaj navzoč v njegovi osebni zgodovini.

Tak način življenja je imel bl. mučenec Alojzij, kot ga sam razumem. In priznam, jaz sem daleč od tega, kar je Grozde uspel v načinu svojega življenja... Fant pri 19ih letih je precej dobro razumel zakaj dela kar dela, kaj je tudi v družbenem ali celo političnem smislu dolžan prispevati skupnosti oz. narodu, preko krščanskih idealov, katere je udejanjal predvsem znotraj Katoliške akcije. Zato je za nas danes vprašanje tudi, kako v novem sodobnem času ustvarjati in ohranjati  intelektualni in vzgojni ter versko pastoralni nivo in prostor na tej ravni, da bi mlad človek, pri 19ih letih danes želel z vso zavzetostjo, kljub temu da ni vse takoj jasno, iskati resnični smisel in polnost svojega življenja. Za danes. Ne za včeraj, ki je minil.

Naj ta njegov način življenja navdušuje, da bi si najprej upali in še prej želeli, sploh mladi, otresti spon raznih pogojenosti in ujetosti v različne ideološke logike tako znotraj Cerkve kot sveta (od najintimnejših odnosov do družbenih razsežnosti) ter si z evangeljsko svobodo upati zadihati in stopiti na pot skupaj z učenci, ki se pridružijo zato, ker v srcu isto mislijo. Samo tako bomo danes uspeli, kot Grozde, tudi na narodovi in družbeni ravni- zaradi vsebine Evangelija - zaživeti osebno vero na osebnem in skupnostnem nivoju. Vprašanje ostaja, ali sami to sploh  delamo, ali pričakujemo to samo od drugih. Ali se tolažimo z nostalgijo po preteklosti ali želimo živeti danes. Amen.

Petek, 1. januar 2021, 19:09