V središču generalnega kapitlja salezijancev lik vzgojitelja današnjih mladih

Andreja Červek – Vatikan

»Kar ne vodi v srečanje z Bogom v osebi njegovega Sina Jezusa Kristusa, ne prihaja od Boga in nam ne bo služilo. Kar nas ne dela bolj zveste karizmi samega don Boska, našega ustanovitelja, je obsojeno na neuspeh, četudi trenutna slepila napovedujejo nekaj drugega,« je zatrdil Artime in poudaril, da bo kongregacija samo pod vodstvom Svetega Duha našla najboljši odgovor zdaj in tukaj. »Samo svoboden in jasen pogled pred miselnostjo, ki je močno sekularizirana in hedonistična, omogoča varno pot. Vsi ostali poskusi prej ali slej propadejo in se obrabijo …«

Tema, ki je izbrana za generalni kapitelj salezijancev, po Artimejevih besedah kaže, da se je v današnjem zgodovinskem trenutku treba osredotočiti na »osebo salezijanca, ki se kot Božji človek, posvečen in apostol, mora na najboljši možen način uskladiti z današnjimi najstniki in mladimi ter z njihovim svetom, da bi tako hodil z njimi skozi vzgojo in formacijo v veri, jim pomagal biti dobri verniki in jih pripravil na življenje, medtem ko jih spremlja v njihovem iskanju smisla in srečanja z Bogom.«

Tema, o kateri se bo razpravljalo v naslednjih tednih, je torej samo ena in razdeljena na tri elemente: prioriteta salezijanskega poslanstva med današnjimi mladimi; profil salezijanca za današnje mlade; in skupaj z laiki v poslanstvu in formaciji.

Kot je zatrdil Artime, svet v 21. stoletju, zaznamovan z različnostjo kultur in kontekstov, mora srečati salezijance, posvečene in apostole, ki so pripravljeni živeti svoje življenje z don Boskovimi mislimi in srcem: »Salezijanci, ki so zmožni še naprej darovati življenje za mlade današnjega sveta, z njihovim jezikom, vizijami in interesi.« Mnogi med temi mladimi bolj ali manj zavestno prosijo, naj se jih ne prepusti njihovi negotovi usodi  kakor brodolomce, zaradi naše nezmožnosti biti vzgojitelji, prijatelji, bratje in očetje, kakor je to bil don Bosko za mlade svojega časa. Pomembno je namreč znati zaznavati njihove potrebe in prisluhniti njihovim klicem. Zato morajo premišljevanja na kapitlju upoštevati nekatere pomembne elemente, je poudaril Artime in izpostavil, da je treba dati absoluten primat salezijanskemu poslanstvu z današnjimi mladimi in med njimi dati prednost najbolj potrebnim, najrevnejšim in najbolj zapuščenim. Posebna ljubezen do najstnikov in mladih, ki so v določenem smislu nedvomno drugačni od tistih pred desetimi leti, kakor so drugačni tudi družbeni in vzgojni konteksti, v katerih živijo, kar bistveno pogojuje tudi poslanstvo salezijancev. Pomembno se je zavedati, da je skrb za mlade bistven in konstitutiven del salezijanske karizmatične identitete.

Artime je izpostavil, da je treba posebno pozornost posvetiti osebi salezijanca in formaciji salezijancev, tako začetni kot permanentni. »Profil salezijanca, ki se ne improvizira, ampak se oblikuje,« je zatrdil. »Poklicanost vsakega med nami je odgovor na klic; klic ljubezni in milosti, ki ga prejmemo s hvaležnostjo in čudenjem, ne kot pravico ali zaslugo. Je osebni klic v konkretnem zgodovinskem trenutku vsake osebe, v teku časa in pogosto z mnogimi posredovanji; je klic v določenem družinskem, socialnem, verskem in kulturnem kontekstu; je klic, ki pride v svet posameznika s svojo različnostjo in morda kompleksnostjo.«