Duhovne misli cerkvenih očetov, Benedikta XVI. in papeža Frančiška za praznik Svete družine

Sir 3,2-6.12-14

Gospod je namreč očeta povzdignil nad otroke
in utrdil materino pravico nad sinovi.
Kdor spoštuje očeta, bo dosegel odpuščanje grehov,
zbira zaklad, kdor slavi svojo mater.
Kdor spoštuje očeta, bo vesel lastnih otrok,
na dan svoje molitve bo uslišan.
Kdor slavi očeta, bo dolgo živel,
kdor uboga Gospoda, bo svoji materi dal počitek.
Sin, zavzemi se za očeta na njegova stara leta,
nikar ga ne žali v njegovem življenju.
Čeprav mu pamet peša, bodi prizanesljiv,
ne zaničuj ga, ko si na višku svoje moči,
kajti usmiljenje do očeta ne bo pozabljeno,
marveč se ti bo vračunalo v spravo za grehe.

Kol 3,12-21

Kot Božji izvoljenci, sveti in ljubljeni, si torej oblecite čim globlje usmiljenje, dobrotljivost, ponižnost, krotkost, potrpežljivost. Prenašajte drug drugega in odpuščajte drug drugemu, če se ima kateri kaj pritožiti proti kateremu. Kakor je Gospod odpustil vam, tako tudi vi odpuščajte. Nad vsem tem pa naj bo ljubezen, ki je vez popolnosti. In Kristusov mir naj kraljuje v vaših srcih, saj ste bili tudi poklicani vanj v enem telesu, in bodite hvaležni. Kristusova beseda naj bogato prebiva med vami. V vsej modrosti se med seboj poučujte in spodbujajte. S psalmi, hvalnicami in duhovnimi pesmimi v svojih srcih hvaležno prepevajte Bogu. In vse, kar koli delate v besedi ali v dejanju, vse delajte v imenu Gospoda Jezusa in se po njem zahvaljujte Bogu Očetu.

Žene, podrejajte se svojim možem, kakor se spodobi v Gospodu. Možje, ljubíte svoje žene in ne bodite osorni do njih. Otroci, ubogajte svoje starše v vsem, kajti to je všeč Gospodu. Očetje, ne grenite svojih otrok, da ne zapadejo v malodušje.

Mt 2, 13-15.19-23

Ko so (modri) odšli, glej, se je Gospodov angel prikazal Jožefu v sanjah in mu rekel: »Vstani, vzemi dete in njegovo mater in béži v Egipt! Ostani tam, dokler ti ne sporočim; Herod bo namreč iskal dete, da bi ga pokončal.« Vstal je, še ponoči vzel dete in njegovo mater ter se umaknil v Egipt. Tam je bil do Herodove smrti, da se je izpolnilo, kar je Gospod rekel po preroku: Iz Egipta sem poklical svojega sina.

Ko je Herod umrl, se je v Egiptu Gospodov angel prikazal Jožefu v spanju in rekel: »Vstani, vzemi otroka in njegovo mater in pojdi v Izraelovo deželo, kajti pomrli so tisti, ki so otroku stregli po življenju.« Vstal je, vzel otroka in njegovo mater in prišel v izraelsko deželo. Ko je slišal, da v Judeji vlada Arheláj namesto svojega očeta Heróda, se je bal tja iti. Ker pa je bil v  sanjah opomnjen, se je umaknil v galilejsko deželo. Ko je prišel tja, se je nastanil v mestu, ki se imenuje Nazaret, da se je spolnilo, kar so govorili preroki: 'Imenoval se bo Nazaréjec'.

Razlaga cerkvenih očetov

Več cerkvenih očetov pravi, da nas »Pavel spominja, da je novo življenje v Kristusu, nov način zaznavanja, gledanja na nebeške reči preko teh zemeljskih.« Sv. Gregor iz Nise pravi: »V novem življenju v Kristusu je stvarstvo obnovljeno in razum ima ponovno nadzor nad človeškim umom.«  Sv. Avguštin pravi: »Prenovitev v Kristusu se zgodi v najgloblji notranjosti osebe. Medtem ko se boj proti grehu nadaljuje, je mogoče napredovati v krepostih.« Sv. Gregor Nazianški in sv. Gregor iz Nise to pojasnita: »In tako lahko damo popoln  in takojšen odgovor milosti.« Sv. Janez Krizostom in Teodoret pravita: »V drugem delu odlomka pisma Kološanom Pavel obravnava praktična vprašanja, kakor je to že storil v pismu Efežanom in Timoteju ter Titu. Te Cerkve so živele v miru in so bile dobro utrjene v nauku. Odnosi med ženo in možem ter otroki, med gospodarji in služabniki, morajo biti utemeljeni na ljubezni, ki jo ima Bog do vsakega od nas ter glede na ustaljen družbeni red.«

 Neznani pisec razlaga beg v Egipt: »Jožef je ponoči med preganjanjem bežal v Egipt in se je vrnil iz Egipta podnevi, ko je bilo popolnoma varno.« Sveti Hilarij iz Poitiersa pa nadalje razlaga: »Jožef je predpodoba službe apostolov.« Sv. Janez Krizostom pravi, da je bil Jožef notranje spodbujen bežati iz Betlehema preko Egipta v Galilejo. Neznani pisec ter sv. Hieronim pravita: »Sveto pismo v polnosti potrjuje, da bo Mesija svet, to pa sovpada z prvotno podobo Nazarejca«. Ta beseda, kot pravi Ciril iz Aleksandrije, predlaga dvojen pomen in sicer svetost ter razcvet. Kdo so bili 'nazarejci' natančno razloži Kromacij Oglejski: »Nazarejce so imenovali vse tiste, ki so Bogu z odlično zaobljubo darovali svojo čistost in tudi tiste, ki so si pustili rasti lase. Po posebnem predpisu pa naj bi tudi darovali daritve.«

Misli Benedikta XVI.

Angel Gospodov, 26. december 2012
Dragi bratje in sestre. Lukov evangelij pripoveduje, da so betlehemski pastirji, potem ko so slišali angelovo naznanilo o rojstvu Mesije, 'hitro odšli tja in našli Marijo, Jožefa in dete, položeno v jasli’ (Lk 2,16). Prvi pričevalci Jezusovega rojstva so zagledali prizor družine: mater, očeta in novorojenčka. Zato v bogoslužju na prvo nedeljo po Božiču obhajamo praznik svete Družine. Letos je ta praznik takoj po Božiču in nas potem, ko je prevzel praznik svetega Štefana, vabi naj zremo to ‘ikono’ (podobo), na kateri je Jezušček v središču pozornosti in ljubezni svojih staršev. V ubogi betlehemski votlini, kot pišejo cerkveni očetje -  sije čudovita luč, odsev globoke skrivnosti odeva tega Otroka ter sta jo Marija in Jožef ohranila v svojih srcih in tako dopustila, da je zasijala v njunih pogledih, dejanjih, predvsem pa v njuni tišini. Onadva sta namreč ohranila v svoji notranjosti besede angelovega oznanila Mariji: ‘On, ki bo rojen, se bo imenoval Božji Sin’ (Lk 1,35).

Pa vendar, rojstvo vsakega otroka prinese nekaj od te skrivnosti. To zelo dobro vedo starši, ki ga sprejmejo kot dar in to tudi povedo. Vsi mi smo slišali očeta in mamo reči: ‘Ta otrok je dar, čudež!’ Dejansko človeška bitja ne dojemajo rojevanje, kot čisto razmnoževalno dejanje, ampak to razumejo kot bogastvo. Začutijo, da je vsako človeško bitje, ki se pojavi na zemlji najodličnejše znamenje Stvarnika, Očeta, ki je v nebesih. Kako pomembno je, da je vsak otrok, ki se rodi na svet, v družini sprejet s toplino. Zunanja udobnost ni toliko pomembna, saj so bile jaslice za Jezusa prva zibelka. Ob Mariji in Jožefu pa je začutil nežnost in lepoto biti ljubljen. Otroci potrebujejo ravno to: ljubezen očeta in matere. To jim da gotovost, saj jim med odraščanjem omogoča odkriti smisel življenja. Sveta nazareška Družina je šla skozi številne preizkušnje, kakor ‘poboj nedolžnih otrok’, kakor omenja Matejev evangelij, zaradi katerega sta morala Jožef in Marija bežati v Egipt (prim Mt, 2,13-23). Toda z zaupanjem v Božjo previdnost, sta našla prebivališče in tako zagotovila Jezusu  vedro mladost in trdno vzgojo.

Dragi prijatelji, sveta Družina je gotovo edinstvena in neponovljiva, a je krati zgled življenja za vsako družino, saj se je Jezus hotel roditi v človeški družini, da bi jo s tem blagoslovil in posvetil. Zaupajmo zato Mariji in Jožefu vse družine, da ne bodo izgubile poguma pred preizkušnjami in težavami, temveč vedno gojile zakonsko ljubezen in se z zaupanjem posvetile služenju življenja in vzgoje.

Angel Gospodov, 28. december 2008
Na današnjo nedeljo, ki sledi prazniku Gospodovega rojstva, z veseljem obhajamo praznik nazareške svete Družine. Božični čas je primeren kontekst za praznovanje v družini. O tem pričajo mnoga izročila in običaji, posebno pa navada, da se vsi družinski člani med temi prazniki zberejo skupaj, si voščijo in izmenjajo darila. Ob tem pa toliko bolj pridejo do izraza stiske in bolečine, ki jih povzroča morebitna ranjenost v družini.

Jezus se je hotel roditi in odraščati v človeški družini. Devica Marija je bila njegova mati in Jožef je bil njegov krušni oče. Oba sta ga z neizmerno ljubeznijo vzgajala. Jezusova družina resnično zasluži naziv 'sveta', saj so se v njej vsi zavzemali, da bi izpolnjevali Božjo voljo, ki se je v Jezusovi čudoviti navzočnosti učlovečila. Po eni strani je bila družina kot vse druge in je kot takšna zgled zakonske ljubezni, sodelovanja, žrtvovanja, zaupanja v Božjo previdnost, zgled delavnosti in solidarnosti, skratka vseh tistih vrednot, ki jih družina ohranja in razširja in tako na bistven način oblikuje tkivo družbe. Istočasno pa je Družina iz Nazareta edinstvena in drugačna od vseh drugih družin, zaradi svoje edinstvene poklicanosti, ki je povezana s poslanstvom Božjega Sina. Ravno zaradi te edinstvenosti pa kaže vsaki družini, še posebej krščanskim družinam, na obzorje Boga, na blago a hkrati zahtevno prvenstvo njegove volje, ki usmerja pogled proti Nebesom, kamor smo namenjeni. Za vse to se zahvalimo Bogu, pa tudi Devici Mariji in svetemu Jožefu, ki sta z veliko vero in razpoložljivostjo sodelovala pri Gospodovem zveličavnem načrtu.

Angel Gospodov, 30. december 2007
Odlomki na začetku Matejevega in Lukovega evangelija usmerijo naš pogled na Jezusa, Marijo in Jožefa z namenom, da lahko častimo skrivnost Boga, ki se je hotel roditi iz žene, Svete Device in prišel na ta svet na vsem ljudem običajen način. Tako je posvetil resničnost družine, jo napolnil z Božjo milostjo, ter ji v polnosti razodel njeno poklicanost in poslanstvo. Drugi vatikanski koncil je posvetil družini veliko pozornost. Zakonca sta po besedah koncila poklicana, da bi bila drug drugemu in otrokom priče vere in Kristusove ljubezni (prim. C 35). Krščanska družina se tako udeležuje preroškega poslanstva Cerkve, saj s svojim načinom življenja na glas oznanja kreposti Božjega kraljestva in upanje na blaženo življenje (prim. C 35). Moj častitljivi predhodnik Janez Pavel II. je večkrat vztrajno ponavljal, da je dobro osebe in človeške družbe tesno povezano z 'dobrim zdravjem' družine (prim. CS 47). Zato si Cerkev prizadeva obvarovati in uveljavljati 'po naravi dano dostojanstvo' in 'najvišjo sveto vrednoto' zakona in družine (prim. CS 47). Obrnimo se sedaj na Sveto Devico in jo prosimo za dobro družine in za vse družine po vsem svetu.

Misli papeža Frančiška

Angel Gospodov, 29. december 2013
Dragi bratje in sestre, dober dan! Na današnjo prvo nedeljo po božiču nas bogoslužje vabi k obhajanju praznika Svete nazareške Družine. Dejansko je v vsakih jaslicah upodobljen Jezus v betlehemski votlini skupaj z Marijo in svetim Jožefom. Bog se je hotel roditi v človeški družini, hotel je imeti mater in očeta.

Današnji evangelij nam predstavlja Sveto Družino na boleči poti izgnanstva, v iskanju zatočišča v Egiptu. Jožef, Marija in Jezus okušajo dramatične pogoje beguncev kot so strah, negotovost in stiske (prim. Mt 2,13-15.19-23). Žal se more tudi danes na milijone družin prepoznati v tej žalostni resničnosti. Vsak dan nam televizija in časopisi prinašajo novice o beguncih, ki bežijo pred lakoto, vojno ali pred drugimi hudimi nevarnostmi, v iskanju varnosti in dostojnega življenja zase ter za svoje družine.

V daljnih deželah, tudi če najdejo delo, pa ga pogosto ne, begunci in priseljenci ne naletijo vedno na resničen ter spoštljiv sprejem, s katerim bi spoštovali njihove vrednote. Njihova upravičena pričakovanja se spopadejo z zapletenimi razmerami in težavami, ki se včasih zdijo nepremostljive. Zato ob tem, ko s pogledom spremljamo sveto nazareško Družino v trenutku, ko je prisiljena bežati, pomislimo na drame tistih migrantov in beguncev, ki so žrtve zavrnitve ali izkoriščanja, ki so žrtve trgovine z ljudmi ter suženskega dela. Pomislimo pa tudi na 'izgnance', jaz jih bom poimenoval 'skrite izgnance', ki so celo lahko znotraj samih družin. To so ostareli, s katerimi včasih ravnajo kot s tistimi, ki so jim v napoto. Večkrat mislim na to, da je znamenje, kako je z družino to, kako v njih ravnajo z otroki ter ostarelimi.

Jezus je hotel pripadati družini, ki je doživljala izgnanstvo, da se ne bi nihče čutil izključenega iz ljubeče Božje bližine. Beg v Egipt zaradi Herodovih groženj nam pokaže na to, da je Bog tam, kjer je človek, ki je v nevarnosti, tam, kjer je človek, ki trpi, beži, doživlja zavrnitev in zavrženost. Bog pa je tudi tam, kjer človek sanja, upa na vrnitev v svobodno domovino, kjer načrtuje in izbira življenje ter dostojanstvo zase in za svoje domače.

Danes pa naš pogled na sveto Družino privlači tudi preprostost njenega življenja v Nazaretu. Ta zgled zelo dobro dene našim družinam. Pomaga jim vedno bolj postajati skupnost ljubezni ter sprave, v kateri doživlja nežnost, medsebojno pomoč ter medsebojno odpuščanje. Ob tem bi želel opogumiti družine, da se zavedo pomembnosti, ki jo imajo v Cerkvi in družbi. Oznanilo evangelija namreč predvsem preko družin dosega različna področja vsakdanjega življenja.«

Papež Frančišek je ob tem spomnil na tri besede, ki jih je že večkrat ponovil in ki so značilne za družino, ki živi v medsebojnem miru in veselju. »Smem? Hvala. Oprosti.« Navzoče je povabil, naj jih skupaj z njim ponovijo: »Smem? Hvala. Oprosti.«

Ob zaključku nagovora pred molitvijo Angelovega češčenja se je sveti oče obrnil na Marijo in sv. Jožefa z besedami: »Goreče prosimo Sveto Marijo, Jezusovo in našo Mater ter sv. Jožefa. Prosimo ju, da bi razsvetljevala, bodrila in vodila vsako družino tega sveta, da bo lahko z vedrino ter z dostojanstvom izpolnila poslanstvo, ki ji ga je Bog zaupal.«