Simposio-scientifico-in-occasione-di-100-anni-dalla-unione-del-Prekmurje-con-la-SloveniaAE.jpg

Znanstveni posvet ob 100-letnici združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom

V Kovačičevi dvorani zavoda Marianum v Veržeju je danes, v sredo, 13. novembra od 9.00 do 16.30 potekal znanstveni posvet ob 100-letnici združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom, ki sta ga pripravila Škofija Murska Sobota in Inštitut za zgodovino Cerkve na Teološki fakulteti pod pokroviteljstvom Slovenske škofovske.

P. Ivan Herceg DJ – Vatikan

Namen znanstvenega posveta je celovito in sistematično pregledati, kaj se je dogajalo med prekmurskimi Slovenci ob koncu prve svetovne vojne in kakšno mesto so pri tem dogajanju imeli voditelji katoliških cerkvenih občestev. Pobudnik posveta je soboška škofija, pokroviteljstvo bo imela Slovenska škofovska konferenca, za izvedbo pa bo s sodelavci poskrbel Inštitut za zgodovino Cerkve pri Teološki fakulteti v Univerze Ljubljani. Namen organizatorjev je, da bi prispevki na znanstvenem posvetu posegli na vsa pomembna področja, ki so predstavljala versko predzgodovino dogajanja ob koncu vojne v Prekmurju, ravnanje katoliške skupnosti in njenih voditeljev ob koncu vojne in prispevke slednjih pri postavljanju temeljev za prihodnost narodne in cerkvene organiziranosti tega dela slovenskega etničnega prostora.

Program posveta

Dopoldanski del

Prvi del dopoldanskega dela posveta: Uvodna molitev, pozdravi in prvi del predavanj

Prisluhni uvodnemu ter prvemu dopoldanskemu delu

Uvodna molitev
Uvod v znanstveni simpozij: soboški škof dr. Peter Štumpf.

Prisluhni uvodnemu pozdravu msgr. Stumpfa

Cenjene gospe in gospodje.
Ko so pred več kot 100 leti Prekmurci in Prleki na željo Veržejca duhovnika in zgodovinarja dr. Franca Kovačiča ter mnogih dobrotnikov zgradili Marijanišče ali »Klošter«, da bi tukaj salezijanci lahko vzgajali mlade fante tedanje Avstro-ogrske monarhije za duhovni poklic, so s tem postavili enega od pomembnih vogelnih kamnov za dograditev Zlatega mostu, preko katerega se je katoliška vera skupaj s slovenstvom dokončno utrdila med levim in desnim bregom Mure.

Dogodki združevanja prekmurskih Slovencev z matičnim  narodom so potekali preko Prlekije ter ostalih delov Štajerske. Izjemna pozornost dveh Prlekov, prof. dr. Matije Slaviča ter prof. dr. Franca Kovačiča, do prekmurskih Slovencev ter njuno izjemno, predvsem pa garaško in strokovno delo, da bi Prekmurje dokončno prispelo v svojo domačo hišo Slovenijo, lahko razumemo kot preroško poslanstvo. Mnogokrat se preroki zdijo kot poraženci, vendar je njihov navidezen poraz šele pričetek zmage za vse ljudstvo.

Duhovniki in narodni buditelji: dr. Franc Ivanocy, Jožef Klekl st. Ivan Jerič ter mnogi drugi so pri svojih naporih za vero in slovenstvo Prekmurcev močno doživljali nasprotovanja in celo življenjsko ogroženost mnogih skupin in posameznikov, ki slovenstvu niso bili naklonjeni.

Zato jim je verska in narodnostna bližina štajerskih duhovnikov pomenila trdno sidrišče njihovega obstoja in dela. V finalni fazi združitvenih dogajanj Slavič in Kovačič za prekmurske Slovence pomenita največje in končno tudi zadnje upanje. Njuna pridobitev Prekmurja za Slovenijo je epohalna odisejada z dobrim zaključkom za prekmurske Slovence.

Pred več kot dvema letoma smo se v škofijskem odboru za obhajanje 100-letnice združitve prekmurskih Slovencev z  matičnim narodom odločili, da priredimo tudi  znanstveni simpozij. O teh zgodovinskih dogajanjih je bilo že veliko povedanega in napisanega, vendar smo čutili, da se moramo dokopati še do globlje resnice. Pri tem nas zanima predvsem pomen in vloga katolištva, kot konstitutivni element prekmurskega slovenstva. Brez katolištva namreč ne more biti slovenstva in menim, da bo današnji znanstveni simpozij to še dodatno potrdil.

V odboru smo zaprosili Slovensko škofovsko konferenco in Inštitut za zgodovino Cerkve pri Teološki fakulteti Univerza v Ljubljani, da nam pomagata pripraviti ta simpozij. Takojšna pripravljenost teh dve ustanov za izvedbo simpozija nam še dodatno pomenita današnjo povezanost med soboško škofijo in ostalimi slovenskimi škofijami, Teološko fakulteto ter drugimi znanstvenimi ustanovami.

Se zahvaljujem in pozdravljam podpredsednika Slovenske škofovske konference, mariborskega nadškofa metropolita msgr. Alojza Cvikla, (…pozdrav še kateremu od škofov…), obenem pa opravičujem odsotnost predsednika Slovenske škofovske konference, ljubljanskega nadškofa metropolita msgr. Stanislava Zoreta ter ostalih škofov.

Prav tako se zahvaljujem in pozdravljam predstojnika Inštituta za zgodovino Cerkve pri Teološki fakulteti Univerza v Ljubljani, prof. dr. Bogdana Kolarja, ki je ta simpozij organiziral in pripravil. Izjemno konstruktivno ter strokovno delo prof. Kolarja pri pripravi simpozija nas je ves čas prepričevalo, da je današnji dogodek zares zgodovinsko nujen in pomemben. Opravičujem pa odsotnost dekana omenjene fakultete, prof. dr. Roberta Petkovška.

Naša vez s preteklostjo je prav gotovo patriarh Cerkve na Slovenskem, škof msgr. Jožef Smej, ki je s svojo prekmursko in pastirsko tenkočutnostjo pripravil Introitus za simpozij. Z nami je močno tudi duhovno povezan. Gospodu škofu Smeju se zahvaljujem, da očetovsko čuti z nami.

Se zahvaljujem in pozdravljam cenjene predavatelje na današnjem simpoziju: Dr. Stanislava Zvera, patra prof. dr. Vinka Škafarja, dr. Faniko – Krajnc Vrečko, prof. dr. Hotimirja Tivadarja, dr. Bojana Himmelreicha, doc. dr. Andreja Hozjana, prof. dr. Ivana Janeza Štuheca, generalnega vikarja soboške škofije Lojzeta Kozarja ml., patra dr. Igorja Salmiča in dr. Franca Zorca.

Prav tako se zahvaljujem za navzočnost in pozdravljam vse duhovnike iz soboške škofije ter drugih škofij, predstavnike medijev in  vse druge udeležence iz soboške škofije in od drugod. Vaš prihod nam pomeni priznanje našim prizadevanjem za vero in slovenstvo in ter povezanost s Slovenijo doma, v zamejstvu in v tujini.

Pomenljivo je tudi, da je današnji simpozij v Kovačičevem Veržeju, zato se zahvaljujem in pozdravljam tukajšnjega župana gospoda Slavka Petovarja ter veržejske sobrate salezijance, da so nam pripravili prostor za simpozij v tej Kovačičevi dvorani in nam danes velikodušno nudijo gostoljubje v veržejskem Marijanišču. Obenem pa opravičujem odsotnost predstojnika slovenskih salezijancev, mag. Marka Košnika.  

Lepo je bilo slišati glasbo učencev in profesorjev župnijske Glasbene šole Beltinci. Hvala za ta prelepi dar.

Vsem želim blagoslovljen in lep sprehod po naši čudoviti in slavni zgodovini, ki nas je pripeljala do današnjih dni. Naši predniki so naš obstoj. Naši zanamci so naša dolžnost, da jim odkrivamo resnico o preteklosti in jim spregovorimo tudi o sebi. Tako bodo lahko vedeli, na čem stojita vera in slovenstvo in kje naj stojijo tudi oni.

Dobri Bog naj nam po svojem Svetem Duhu omogoča pravo spoznanje in tudi pravo ravnanje. Mati Marija naj bo z nami.  Hvala.
dr. Peter Štumpf SDB,  škof

Introitus: škof dr. Jožef Smej

Dr. Stanislav Zver: Pogled na dogajanje v Prekmurju do leta 1900 – vse od delovanja svetih bratov in vključitev v razne škofije.
Prof. dr. Vinko Škafar: Izobraževanje katoliških duhovnikov, ki so izhajali ali delovali v Prekmurju do leta 1919.
Dr. Fanika Krajnc-Vrečko: Vloga katoliških duhovnikov in drugih intelektualcev pri utrjevanju narodne zavesti s pisano besedo: širjenje in izdajanje slovenskih knjig in periodike med Prekmurci do priključitve Prekmurja k matični domovini.

Drugi del dopoldanskega dela posveta

Prisluhni drugemu delu dopoldanskega dela posveta

Izr. prof. dr. Hotimir Tivadar: Vloga vere in cerkvenih dostojanstvenikov pri ohranitvi slovenske kulture in prekmurščine med Muro in Rabo.
Dr. Bojan Himmelreich: Prekmurje na pariški mirovni konferenci po prvi svetovni vojni ter prizadevanja dr. Franca Kovačiča in dr. Matije Slaviča za njegovo priključitev k Sloveniji.
Doc. dr. Andrej Hozjan: O usodi Prekmurja med septembrom 1918 in januarjem 1920.
Prof. dr. Ivan Janez Štuhec: Od kulturnih razlik do skupne odločitve.

Popoldanski del posveta

Prisluhni popoldanskemu delu posveta

Prof. dr. Bogdan Kolar: Prekmurje 1918/19 – del nove krajevne Cerkve.
Lojze Kozar ml.: Versko življenje v Prekmurju. Izvirne oblike cerkvenega življenja, skrb za cerkvena poslopja, češčenje Matere Božje, prizadevanje za svetost.
Dr. Igor Salmič: Prekmurje v vatikanskih arhivih v letih 1918–1924.
Dr. Franc Zorec: Izvirni izzivi in utiranje novih poti Cerkve v Prekmurju.

Torek, 12. november 2019, 18:07