Cerca

Vatican News

Stična mladih 2019: »Tukaj sem, zgodi se!«

V Stični je danes, v soboto, 21. septembra, potekalo 38. narodno srečanje katoliških mladih z naslovom: »Tukaj sem, zgodi se!«, na katerem se je zbralo okoli 5000 mladih z vseh koncev Slovenije. Geslo je vzeto iz poslanice papeža Frančiška, namenjene mladim po vsem svetu.

P. Ivan Herceg DJ – Vatikan

Dopoldanski del srečanja

Mlade sta pozdravila voditelja Polona Mežnar in Rok Škrlep, nato pa so lahko izbirali med udeležbo na treh različnih programih: Opogumi me, kjer so poslušali predavanje s. Katje Roncalli, ki je spregovorila o strahovih, ki mladim preprečujejo, da bi življenje vzeli zares in verjeli v svoje sanje. Na programu Nauči me je potekala okrogla miza z naslovom Revolucija služenja, kjer je sodelovalo 5 gostov, ki so spregovorili o svoji poklicanosti in poslanstvu v svetu. Na programu Vnemi me pa so ustvarjalci Stične mladih skupaj s skavti na odru pripravili predstavitev področij, na katerih se lahko udejstvujejo mladi katoličani, ter kratek pevski in plesni program. Po času kosila so mladi lahko izbirali med 21 različnimi delavnicami, ki so jih pripravile različne organizacije in skupnosti.

Prisluhni dogajanju na glavnem prireditvenem prostoru Stične mladih 2019: Vnemi me

Prisluhni s. Katii Roncalli na vsebinskem programu Stične mladih 2019: Opogumi me

Prisluhni gostom vsebinskega programa Stične mladih 2019: Nauči me

Utrinki s Stične mladih 2019 - dopoldne 1. del

Utrinki s Stične mladih 2019 - dopoldne 2. del

Sveta maša in popoldanski del

Osrednji dogodek Stične mladih je bila sv. maša, ki jo je letos daroval mariborski nadškof msgr. mag. Alojzij Cvikl. Mlade je nagovoril s pridigo, v kateri je poudaril, da je Stična mladih priložnost za vsakoletno srečanje, nabiranje novih spodbud in moči, prav tako pa z njo raste Cerkev, ki ravno z mladimi dobiva mlajši obraz, poln življenja in optimizma. Mlade je spodbudil, da sprejmejo odločitve in jih ne prelagajo iz leta v leto. Oni sami nosijo v sebi svojo poklicanost in enkratno vlogo v svetu.

Srečanje se je zaključilo s koncertom Stična benda, mladi pa so se ob 17.30 odpravili domov z vlakom, avtobusom, kolesom ali osebnim avtomobilom.

Pridiga msgr. Alojzija Cvikla

Prisluhni pridigi msgr. Alojzija Cvikla

Dragi sobratje v škofovski službi, dragi duhovniki, redovnice in redovniki, diakoni, bogoslovci, dragi bratje in sestre! Prisrčen pozdrav vam dragi mladi prijatelji, zbrani na letošnji 38. Stični mladih.

Stična mladih je postala ne samo priložnost, da se vsako leto srečamo, si naberemo novih spodbud in moči, ampak tukaj raste Cerkev, ki po vas, dragi mladi, dobiva bolj mlad obraz, z več življenja in optimizma. Tukaj smo, ker želimo prepoznati božji glas in mu prisluhniti. Seveda je zato potreben notranji čut, da zaslišim glas in pogum, da nanj odgovorim.

Kar je Samuelova mati obljubila, je izvršila: deček je bil darovan Bogu. Služil je duhovniku Eliju. Bil je mlad in neizkušen, a predan in pripravljen. Sredi trikratnega klica, sredi spanja je Eli razbral, da ima Bog z dečkom posebne načrte. Za mladega dečka je bila to prva osebna izkušnja srečanja z Bogom. Ob duhovnem vodstvu Elija je rastel v veri in bil vedno bolj odprt za božje namige.

Mogoče je prav, da se ustavimo ob besedi »Samuel je spal«. Bog Samuela, izmučenega dečka budi iz spanja. Boste rekli, da je to kruti Bog, ki za svoje interese krajša spanec mladini. Predstavljamo si lahko kaj bi se zgodilo, če bi Samuel odgovarjal kot poje Adi Smolar v svoji pesmi LE PET MINUT, kjer pravi: »Jaz sem utrujen, še bi spal. Le pet minut še, pa bom vstal.«

Dragi mladi, Samuel je podoba vseh vas, ki še nimate »zamaščenih src«, katera Gospod nagovarja, zato lahko slišite njegov klic. Ravno zato je še kako na mestu današnje berilo, da vas zbudi…Da nas vse zbudi.

Gospod, ki vas kliče, vam zagotavljam, da ponuja nekaj veliko bolj vznemirljivega kot je spanje. Zato vas potrebuje budne. Če pogledate svetnike po cerkvah boste opazili, kako široko imajo odprte oči, zakaj? Ker jih je Gospod zbudil in so imeli pogum odgovoriti in svet videti drugače. Svetniki po cerkvah ne spijo, nimajo zaprtih oči, zato pa so svetniki, ker so na Gospodovo vabilo odprli oči. 

Umberto Galimberti je dejal, da danes mladi živite ponoči, ker vas menda podnevi nihče ne potrebuje. Pa ni res, da niste potrebni podnevi, Bog računa na vas, zato vas je po duhovnikih, katehetih, prijateljih, vaših osebnih »Helijih« prebudil, nagovoril in zbral tukaj. Slišali ste ga, slišite ga in ga že tudi prepoznavate, imejte pogum odpreti oči, vstati in izreči: »Tukaj sem, zgodi se!«

V pismu svojemu bratu Mihajlu je Dostojevski opisal svoje novo gledanje na življenje. »Ko pogledam nazaj in vidim koliko časa sem preživel v zmotah, lenobi, nezmožnosti živeti, kako malo sem cenil življenje, kolikokrat sem grešil zoper srce in dušo zato moje srce krvavi. Življenje je dar, življenje je sreča in vsaka minuta je lahko večnost in sreča.«

Dragi mladi, ali niso besede Dostojevskega dragocene? Naj ponovim kaj je zapisal: Življenje je dar, življenje je sreča in vsaka minuta je lahko večnost ali sreča.« Ali nebi bilo škoda življenja prespati, lagodno posedati po kafičih in preživotariti življenje? Če je življenje dar, kot piše Dostojevski potem se moramo nujno zahvaliti darovalcu, Bogu.

Če pogledamo v Jezusovo življenje vidimo, da On, ki je Beseda ne spi, ampak kliče in nagovarja. Spijo apostoli, spi človek. Samo poglejmo Oljsko goro, kjer so apostoli spali. Jezus je imel za opraviti svoje poslanstvo, ki je bilo v  izpolnjevanju Očetove volje.

Tega poslanstva pa Jezus ne sprejme brez razmišljanja, ne gre »na slepo« v to, kar od njega pričakuje Oče. On se pogovarja, pokaže, da mu je včasih tudi težko, toda na koncu se ves izroči v Očetove roke. Jezus ne spi.

V učencih sta se spopadala dva svetova: dobra želja, da bi sledili Jezusu, mu bili blizu, a premagala jih je človeška utrujenost, nestanovitnost in SPANEC.

Problem mnogih mladih danes je, da si ne upajo narediti odločitve, oziroma jo prelagajo iz leta v leto. Na koncu pa ostanejo sami in klic, ki ga nosijo v sebi, ostane zakopan zaklad. Da rečem:«Tukaj sem, zgodi se!« je potrebno zaupanje in vera.

Ali imam to zaupanje, to vero v Božjega Sina, ki tudi mene vabi, da grem na pot in vztrajam z Njim. Vsak s svojo poklicanostjo. To poklicanost je potrebno najprej prepoznati, s tem da razmišljamo o njej, jo iščemo v sebi, in to v molitvi, v pogovoru z drugimi, ki nas lahko spremljajo v našem razločevanju, da lahko sprejmemo odločitev in v to v zaupanju, da Bog, ki nam želi dobro najbolje ve, katera je tista pot v življenju, ki nas bo osrečevala.

Tukaj nam naproti prihaja Marija. Ni se ustrašila, ni kalkulirala, podala se je na pot v veri, da Bog ostaja zvest svoji besedi, zato mu zapoje hvalnico na samem začetku te nove poti. Marija nas spodbuja, da bi se podali na pot, ki nam jo Bog razodeva.

Papežu Frančišku je zelo blizu »sinodalnost«,ki pomeni »hoditi skupaj« v odprtosti Božjemu Duhu. Zato je v oktobru lanskega leta sklical sinodo,ki je bila posvečena mladim. Papež želi Cerkev, ki hodi skupaj z mladimi, jim znati prisluhniti, jih spremljati, jim pomagati pri vstopanju v svet v katerem bodo jutri oni protagonisti. S tem Cerkev dokazuje željo po spletanju novih odnosov s svetom mladih, dinamiko nove bližine in prijateljstva, ki se na tej skupni poti poglablja.

Uresničevanje tega, o čemer je razpravljala sinoda, je bilo svetovno srečanje mladih v Panami. Dajem besedo dvema udeležencema tega srečanja:

MARKO GRUDEN: »Glavna stvar, ki ostaja od Svetovnega dneva mladih, Paname? O moj Bog, katoličani smo povsod - od Aljaske do Avstralije, od Japonske do Argentine, od Zimbabveja do Slovenije. In v tem je srečanju podobna tudi Stična mladih. Šele tu začutimo, da nas je mladih katoličanov precej in da smo povsod. In ne samo, da smo povsod - vsi jemo od iste mize. Ne enake - iste. Stotisoče mladih iz vsega sveta je bilo tam pri evharistični mizi, in vsi smo brez prevajanja razumeli kaj se dogaja. Isto kot se bo čez par trenutkov na tej mizi. Kjer je Evharistija, tam je Jezus, in Jezus je povsod isti. Pa naj bo Zimbabve ali Aljaska. V Panami je bilo res doživeto - toliko ljudi, toliko aktivnosti, koncertov, toliko novega. Tudi danes je v Stični enostavno bit mlad katoličan. Kaj pa jutri? Jutri bo enostavnejše biti zdolgočasen neaktiven mulc. Kako ohraniti veselje, ki ga je tu - v skupnosti - tako enostavno doživeti? Tukaj sem Gospod - pošlji mene - vem, da bom, če bom hodil po poti kamor me pošiljaš, zagotovo srečen!«

META KOVAČIČ: »Kaj sem si najbolj zapomnila - nenavadno hrano, dobrodušne ljudi, množico zastav, zelo žive koncerte, čisto druga kultura, ... Poleg vsega tega imam še vedno v glavi papeževe besede, da je Marija influencerka. Zakaj? Ker je šla v neznano in navduševala druge za dejanja ljubezni. Ker je Bogu rekla da! Bodimo tudi mi influencerji – Božji influencerji. Naj vam letošnja Stična mladih ostane v tako lepem spomin, kot je meni svetovni dan mladih.«

25. marca je izšla papeževa posinodalna spodbuda »On živi«, ki  je napisana v obliki pisma in želi spremeniti položaj mladih v Cerkvi in svetu.

Dajem besedo njej, ki je pozorno prebrala to pismo in se tudi udeležila srečanja po sinodi: SARA MARINKO (s TILNOM ČEBULJEM): »Pred nekaj meseci, ko me je škofovska konferenca poslala na mednarodni posinodalni forum mladih v Rim, sem prvič slišala za Christus vivit oz. On živi. Bila sem kar presenečena, ko sem ugotovila, da je to pismo, ki ga je papež napisal nam, mladim. Mislim, da si nikoli nihče ni mislil, da mu bo papež namenil pismo. Prebrala sem ga z navdušenjem in zanimanjem, saj sem se spraševala, kaj mi sveti oče želi povedati. Brala sem ga še na vlaku v Rim, s pisalom v roki in si označevala premnoge besede, ki so me nagovorile in se me dotaknile. Ostajajo mi trije pomembni poudarki:
- Zavedati se, kje smo (kakšna je naša preteklost, kje so naše korenine).
- Ozavestiti, da smo mladi protagonisti sedanjosti – tukaj in sedaj, ne jutri (moramo se dati na razpolago – Tukaj sem).
- Zavedati se tistih verskih resnic, na katere pozabljamo: Jezus me ljubi, rešuje in živi po me

Že ob branju so se me dotaknile te papeževe misli, ob srečanju z njim pa tudi njegovo udejanjanje le teh: ni nas dojemal le kot gručo mladih, ampak kot posameznike, s katerimi se je želel osebno srečati. Niso pomembne le lepe besede, ki nam jih namenja, ampak njihovo udejanjanje.

Dragi mladi, naj letošnja »Stična mladih« prispeva k temu, da bo Cerkev na Slovenskem dobila bolj mlad obraz, poln življenja, ki prinaša novo upanje in daje trdnost. Vse to pa ni možno brez vas, dragi mladi.

Kot Marija je potrebno le reči: »tukaj sem, zgodi se!« Amen.

Sobota, 21. september 2019, 19:00