Msgr. Krzysztof Nykiel o spovedni molčečnosti
Andreja Červek – Vatikan
Povod za objavo Note je bilo sedanje družbeno stanje, kot je pojasnil msgr. Nykiel. »Živimo v družbi, ki je izredno mediatizirana in kjer velik razvoj komunikacijskih sredstev pogosto ni skladen z zavzemanjem za iskanje resnice. Moč družbenih medijev, kjer novice, naj so resnične ali lažne, z enim klikom pridejo z ene strani planeta na drugo, povzroča določeno hrepenenje po informacijah. Tudi na Cerkev se z več strani izvajajo močni pritiski, ki hočejo to usmeritev prenesti na kanonsko ureditev, v imenu domnevne in absolutne transparentnosti,« je zatrdil. In ravno pred takšnim zaskrbljujočim scenarijem je Apostolska penitenciarija hotela z omenjeno Noto poudariti pomen in pomembnost nekaterih pojmov, ki so postali že skoraj tuji današnjemu javnemu mnenju in včasih tudi znotraj same Cerkve.
Spovedna molčečnost je nedotakljiva skrivnost, ki zakrije vsebino spovedi. Vse, kar je skesanec razkril spovedniku, ostane zapečateno z zakramentom. Razlogi za nedotakljivost spovedne molčečnosti izvirajo iz same »nadnaravne narave zakramenta spovedi«, pri kateri »spovednik deluje in persona Christi capitis«, torej »v Kristusovi osebi«, in sliši skesančeve grehe »ne kot človek, ampak kot Bog«, je dejal msgr. Nykiel.
Dodal je, da poleg spoštovanja same svetosti zakramenta spovednika zavezuje tudi »nedotakljivost tajnosti«, zaradi pravičnosti in dejavne ljubezni do skesanca, ki se mu je zaupal v diskretnosti zakramentalnega pogovora. Izpostavil je razliko med spovedno molčečnostjo in tajnostjo. Pri spovedni molčečnosti gre za »zahtevo, ki je lastna zakramentu in izvira neposredno iz božjega zakona«, medtem ko službeno tajnost nalaga civilni pravilnik in je lahko upravičeno razveljavljena na podlagi določenih razlogov. Ravno to je zaskrbljenost za »salus animarum«, zaradi katere Cerkev določa ostre kazni za tistega, ki krši molčečnost.
Cerkev se pri opravljanju svojega poslanstva posveča skrbi za vse, kar se nanaša na posvečevanje duš, torej za najintimnejše in najbolj osebno področje vsakega vernika. Kanonsko pravo zagotavlja določeno diskretnost primerom foro interno, ki se opravljajo zunaj spovedi. Kot primer je msgr. Nykiel navedel duhovno spremljanje, kjer se vernik svobodno zaupa duhovnemu spremljevalcu, da bi ga ta usmeril in podpiral pri iskanju in izpolnjevanju Božje volje. Zato je tudi v teh primerih zahtevana določena tajnost s strani duhovnega spremljevalca, da bi se tako zavarovalo pravico do zasebnosti in dobrega imena osebe.
Regent penitenciarije msgr. Krzysztof Nykiel je še dejal, da zadnji del dokumenta kot splošno smernico za sporočanje ali zakrivanje resnice ponuja kriterij »oblikovanja lastnega življenja v skladu z zapovedjo bratske ljubezni, pri čemer se naj upošteva dobro in varnost drugih, spoštovanje zasebnega življenja in skupnega dobrega«. Msgr. Nykiel je izpostavil, da je treba odločno poudariti, da Nota na noben način ne namerava biti oblika upravičevanja ali toleriranja strašnih primerov zlorab, storjenih s strani članov klera. »Pri preprečevanju in zoperstavljanju vsaki obliki zlorab se Apostolska penitenciarija brez izjeme pridružuje zgledu in nauku papeža Frančiška, ki je to vprašanje uredil z motum propriem Vos estis lux mundi. Zaščita zakramentalne molčečnosti in svetosti spovedi ne more biti neka oblika soobstajanja z zlom, ampak predstavljata edini resnični protistrup zlu. Samo doživetje usmiljene Očetove ljubezni, ki je izlita v zakramentu sprave, zdravi rane, dosega spreobrnjenje src in omogoča zlitje prejete ljubezni na druge,« je še dejal msgr. Nykiel.
