Duhovne misli papeža Frančiška za god sv. Alojzija Gonzage
P. Ivan Herceg DJ
Homilija med sveto mašo v Palexpu, 21. junija 2018.
Dragi bratje in sestre, odločimo se za proti toku, kakor je v svojem času naredil sv. Alojzij Gonzaga, ki se ga danes spominjamo. Odločitev za odpoved tolikim stvarem, ki napolnijo življenje a izpraznijo srce. Odločimo se za preprostost kruha, da bomo ponovno odkrili pogum za tišino in za molitev, ki sta kvas resnično človeškega življenja. Odločimo se za ljudi v primerjavi s stvarmi, da bodo vedno bolj kipeli medosebni odnosi, ne pa virtualni. Vrnimo se k ljubezni do naravnega vonja tega, kar nas obdaja. Ko sem bil doma še majhen in je kruh padel z mize, so nas učili, naj ga takoj poberemo in poljubimo. Cenimo to, kar imamo preprostega vsak dan in to varujmo: ne da uporabimo in potem zavržemo, ampak da cenimo in varujemo.
Govor dijakom gimnazije Visconti ob priložnosti jubilejnega Alojzijevega leta, 13. aprila 2019.
V isti stavbi vaše gimnazije se nahaja tudi veličastna cerkev sv. Ignacija, v kateri počivajo posmrtni ostanki sv. Alojzija Gonzage, zaradi katerega poteka jubilejno leto ob 450-letnici njegovega rojstva. On je kot dijak obiskoval iste prostore, ki jih vi obiskujete. Sv. Alojzij je zavetnik mladine, zato bi rad spomnil na nekatere tematike, ki jih lahko izluščim iz zgodovine tega velikega svetnika in ki se mi zdijo zelo aktualne.
Najprej hočem omeniti, da je bil Alojzij Gonzaga sposoben sprejeti pomembne odločitve za svoje življenje, ne da bi popustil privlačnosti kariere ali boga denarja. Velika potreba je po mladih, ki znajo delovati tako, da postavijo skupno dobro pred osebne interese. Da je pa to možno udejanjiti, je potrebno skrbeti za svojo notranjost s študijem, raziskovanjem, vzgojnim dialogom, molitvijo in poslušanjem svoje vesti. To pa predpostavlja, da si znamo vzeti prostor za tišino. Vzemite si prostor za tišino, ne bojte se tišine, da v tišini naprimer pišete svoj dnevnik.
O sv. Alojziju je znano, da je imel sposobnost ljubiti s čistim in svobodnim srcem. Samo tisti, ki ljubi, pride do poznavanja Boga. V čustvenem življenju sta pomembni dve razsežnosti: sramežljivost in zvestoba. Ljubite s sramežljivostjo in ne z nesramnostjo in pa ostanite zvesti v ljubezni. Ljubezen ni igra. Ljubezen je najlepše, kar nam je dal Bog, torej sposobnost ljubiti. Bog je ljubezen in Bog nam je podaril to svojo sposobnost. Sramežljivost daje čuječi vesti čut za obrambo dostojanstva osebe in pristne ljubezni, da ne bi jezik telesa postal plehek. Zvestoba pa je skupaj s spoštovanjem drugega nepogrešljiva razsežnost vsakega pravega odnosa ljubezni, saj se ne smemo igrati s čustvi. Ljubiti pa ni le zavezujoči čustveni izraz nekega para ali močnega, lepega in bratskega prijateljstva. Konkretna oblika ljubezni je tudi v solidarnem prizadevanju za bližnjega posebej za najbolj revnega.
