Cerca

Vatican News
Pogled na Jeruzalem Pogled na Jeruzalem 

Nabirka za Sveto deželo: Solidarnost s Cerkvijo v Jeruzalemu

Tudi letos bo na veliki petek potekala nabirka za Sveto deželo, s katero vesoljna Cerkev konkretno pomaga cerkvenim skupnostim, ki živijo na območju Bližnjega vzhoda, ter podpira življenje na svetih krajih. Lansko leto je z nabirko bilo zbranih dobrih osem in pol milijona evrov.

Andreja Červek – Vatikan

»Postni čas nas vabi, da se ponovno podamo na kraje in k dogodkom, ki so spremenili potek zgodovine človeštva in osebnega življenja vsakega med nami. To so kraji in dogodki, ki posredujejo živi spomin na vse, kar je učlovečeni Božji Sin rekel, dopolnil in trpel za naše odrešenje,« kot je zapisal kard. Leonardo Sandri, prefekt Kongregacije za vzhodne Cerkve, v pismu, s katerim vabi k sodelovanju pri nabirki za Sveto deželo.

Ko ponovno podoživimo skrivnosti našega zveličanja, pomislimo tudi na brate in sestre, ki v Sveti deželi živijo in pričujejo vero v Kristusa, umrlega in vstalega, pri tem pa izrazimo svojo solidarnost v dejavni ljubezni, spodbuja kard. Sandri. Živeti veliki teden, s tem ko sledimo Jezusu, pomeni učiti se izstopiti iz nas samih in se podati v srečanje z drugimi, proti bivanjskim periferijam, prvi stopiti k našim bratom in sestram.

Kard. Sandri spomni na sv. Pavla VI., ki je Sveto deželo obiskal januarja 1964 in tako postal prvi papež, ki se je podal na takšno romanje. Pavel VI. je tudi pobudnik nabirke za Sveto deželo. V apostolski spodbudi Nobis in Animo je zapisal, da »Cerkev v Jeruzalemu zaseda posebno mesto v skrbi Svetega sedeža in vsega krščanskega sveta« ter že takrat opozoril na tamkajšnje resne verske, politične in družbene probleme.

Tudi danes je Bližnji vzhod priča procesu, ki je razkosal odnose med narodi različnih verstev, s tem pa ustvaril takšne nepravične razmere, da se upanje na mir zdi skoraj domišljavo. V zadnjih letih so se nakopičili vojna, nasilje in uničenje, fundamentalizmi, prisilna migracija, in vse to s tišino številnih in sokrivdo mnogih. Bližnji vzhod je postal dežela ljudi, ki zapuščajo svojo zemljo. Kot opozarja kard. Sandri, obstaja nevarnost, da se bo »navzočnost naših bratov in sester v veri izbrisala ter iznakazila samo obličje regije, kajti Bližnji vzhod brez kristjanov ne bi bil več Bližnji vzhod«.

V zadnjem obdobju smo priča novim romanjem v Sveto deželo. Vedno več romarjev prihaja s Kitajske, iz Indije in Indonezije, s Filipinov in Šrilanke. Ta apostolska vitalnost je pomembno znamenje za lokalne skupnosti in spodbuda za vse kristjane na Zahodu, ki so morda v skušnjavi, da bi obupali ali pa se predali pri svojem življenju in pričevanju vere v vsakdanjosti, še zapiše kard. Sandri.

Kot je razvidno iz letnega poročila 2018, je lansko leto bilo z nabirko za Sveto deželo zbranih dobrih osem in pol milijona evrov (8.633.099,88 €). S pomočjo vsakoletne nabirke lahko Kustodija Svete dežele nadaljuje svoje poslanstvo: varuje svete kraje ter podpira kristjane preko različnih pastoralnih, izobraževalnih, zdravstvenih in socialnih struktur. Večji del nabirke gre za Kustodijo, ki zatem na različne načine razporedi prejete vire. Kar ostane, Kongregacija za vzhodne Cerkve nameni za formacijo kandidatov za duhovništvo, podporo klera, šolsko dejavnost, kulturno formacijo ter podporo različnih cerkvenih okrožij na Bližnjem vzhodu.

Četrtek, 28. marec 2019, 11:38