"Vsaka obletnica je priložnost, da bi gledali na preteklost s hvaležnostjo, živeli sedanjost z gorečnostjo ter objeli prihodnost z upanjem." "Vsaka obletnica je priložnost, da bi gledali na preteklost s hvaležnostjo, živeli sedanjost z gorečnostjo ter objeli prihodnost z upanjem." 

Kard. Parolin ob 150-letnici bolnišnice Bambino Gesù: Cerkev bo vedno pozorna do bolnih

»Prihodnost je zgodovina otrok.« To je geslo, ki ga je pediatrična bolnišnica Bambino Gesù izbrala za praznovanje 150-letnice delovanja – uradno so jo namreč odprli na današnji dan leta 1869. Ob tem pomembnem jubileju je danes dopoldan v avditoriju sedeža bolnišnice v bližini rimske bazilike sv. Pavla zunaj obzidja potekala otvoritvena slovesnost. Udeležili so se je tudi italijanski predsednik Sergio Matarella, vatikanski državni tajnik, kardinal Pietro Parolin, italijanska ministrica za zdravje Giulia Grillo, predsednik dežele Lacij Nicola Zingaretti ter rimska županja Virginia Raggi.

 s. Leonida Zamuda SL – Vatikan

Video posnetek slovesnosti

Med slavnostnimi govorniki je bil tudi kardinal Pietro Parolin, ki je ob začetku svojega nagovora zbrane pozdravil ter poudaril, da jim prinaša prisrčne pozdrave in blagoslov papeža Frančiška. Spomnil je, da tudi ob tem posebej pomenljivem trenutku jubileja bolnišnice Bambino Gesù velja to, kar je papež predlagal ob obhajanju leta posvečenega življenja pred petimi leti: in sicer da je vsaka obletnica priložnost, da bi gledali na preteklost s hvaležnostjo, živeli sedanjost z gorečnostjo ter objeli prihodnost z upanjem (prim. Apostolsko pismo ob letu posvečenega življenja).  

»Naša hvaležnost gre Bogu, od katerega prihaja vse dobro, in vsem osebam, ki so v tem dolgem obdobju tukaj delale s predanostjo, velikodušnostjo, nesebičnostjo ter strokovnostjo v dobro malih bolnikov,« je nadaljeval vatikanski državni tajnik ter dejal, da je pogled na preteklost ključnega pomena za ohranjanje identitete in utrjevanje povezanosti znotraj skupnosti.

Pri tem je poudaril, da je identiteta bolnišnice Bambino Gesù ukoreninjena v Jezusovi besedi v 25. poglavju Matejevega evangelija: »Bolan sem bil in ste me obiskali«. Obiskovati bolne je eno izmed telesnih del usmiljenja, eno izmed del ljubezni, ki mora zaznamovati stil posameznih kristjanov in krščanskih skupnosti.

Cerkev jo je udejanjila na mnoge načine, med drugim z ustanovitvijo bolnišnic in drugih zdravstvenih ustanov, kot znamenje nenehne pozornosti do človeške osebe, posebej do najšibkejših in najranljivejših. Kot je dodal kardinal Parolin, je šlo pri tem velikokrat za neke vrste »preroški« odnos, saj je Cerkev znala hitro in pogosto 

prej kot civilna družba doumeti potrebe in pomanjkanja določenega obdobja ter odgovoriti nanje. Drugi vatikanski koncil je poudaril, da je Cerkev dolžna neprenehoma preiskovati znamenja časov in jih razlagati v luči evangelija (glej Gaudium et spes, št. 4), kar je po mnenju vatikanskega državnega tajnika veljalo tudi v primeru ustanovitve bolnišnice Bambino Gesù. Pred 150 leti namreč še ni bilo bolnišnic, ki bi bile namenjene izključno zdravljenju otrok.

To je izraz tiste »domišljije karitativne ljubezni«, na katero je spomnil papež Janez Pavel II. v Apostolskem pismu ob začetku novega tisočletja, ki je bilo objavljeno ob koncu velikega jubileja 2000. Ljubezen je iznajdljiva, ljubezen je ustvarjalna. Kjer je ljubezen, tam je pogled; tam so oči, ki vidijo, ki pomagajo, ne le z občasnimi dejanji dobrodelnosti. Kot je nadalje zapisal Janez Pavel II., se mora domišljija karitativne ljubezni kazati »ne le v učinkovitem nudenju pomoči, ampak v zmožnosti, da postanemo bližnji, solidarni s tistimi, ki trpijo. Tako dejanja pomoči ne bi občutili kot ponižujočo miloščino, ampak kot bratsko soudeleženost.«

Skozi zgodovino je bolnišnica Bambino Gesù nenehno prispevala k rasti italijanskega zdravstva – sprva z zagotavljanjem zdravljenja za male bolnike, nato pa tudi preko znanstvenega raziskovanja. Danes je eden izmed odličnih centrov v evropskem in svetovnem merilu. »Enota, v kateri poteka naše današnje srečanje, je največji evropski raziskovalni center za pediatrično zdravljenje,« je še spomnil kardinal Parolin. Poudaril je, da kljub temu, da se je situacija na področju zdravstva v primerjavi s prvimi pionirskimi koraki korenito spremenila, Cerkev ne bo nikoli prenehala posvečati pozornosti bolnim. Na tem mestu je navedel t.i. »nove oblike revščine na področju zdravja: kronične in redke bolezni, duševne motnje, ostareli ter potisnjeni na rob«.

Ob koncu nagovora je vatikanski državni tajnik spomnil še na pred nedavnim odprto pediatrično bolnišnico v Banguiju v Srednjeafriški republiki – po njegovem mnenju gre za pričevanje, da za bolnišnico Bambino Gesù ni zidov ali meja, niti ras ali verskih pripadnosti, ki ločujejo od ljubezni.

»Tako želimo z gorečnostjo v sedanjosti nadaljevati s svojo pomembno nalogo, to je skrbeti za bolne otroke, vključno s tistimi, ki v svojih državah za to nimajo možnosti – kot znamenje dejavne ljubezni Jezusa Kristusa in njegove Cerkve, da bi se odprli ter z upanjem objeli prihodnost, ki nas čaka,« je svoj nagovor sklenil kardinal Pietro Parolin.

Torek, 19. marec 2019, 16:57