Išči

Petdeset let papeškega patrističnega inštituta Augustinianum

14. februarja 2019 je bilo 50 let, odkar je bil na željo takratnega priorja reda avguštincev p. Agostina Trapèa skupaj s sobratom p. Prosperom Grechom 14. februarja 1969 ustanovljen inštitut za patristiko, kanonično pa ga je z dekretom potrdila 25. julija 1969 Kongregacija za katoliško vzgojo. Na tem inštitutu je iz patrističnih ved doktoriral br. Miran Špelič OFM.

Tiziana Campisi – Vatikan

Patristični inštitut Augustinianum je dopolnil 50 let

Podiplomska šola Lateranske univerze za specializacijo, kjer preučujejo cerkvene očete, njihovo teologijo, spise prvih krščanskih stoletij, je vzgojila patrologe mednarodnega slovesa. Ustanovil jo je red sv. Avguština in jo še danes vodi, ima eno najboljših knjižnic s patrističnim fondom, še posebej o sv. Avguštinu.

Pavel VI. je bil navzoč tistega 4. maja 1970 na inavguraciji Patrističnega inštituta Augustinianum, za tri korake od kolonad pred sv. Petrom, na ulici, ki so jo kasneje poimenovali po njem. On, veliki častilec cerkvenih očetov in še posebej sv. Avguština, se je razveselil te nove fakultete, pridružene Lateranski papeški univerzi, ki je bila zasnovana za patristične študije, posvečena »pričevalcem vere prvih stoletij«, »razsvetljenim teologom, ki so osvetljevali in branili katoliški nauk in večinoma bili tudi goreči pastirji, ki so ga oznanjali in z njim odgovarjali na potrebe duš.« Ta inštitut si je še posebej močno želel generalni prior avguštinskega reda p. Agostino Trapé. Ustanovil ga je skupaj s sobratom p. Prosperjem Grechom, danes kardinalom, 14. februarja 1969, Sveta kongregacija za katoliško vzgojo pa ga je kanonično vzpostavila z odlokom 25. julija istega leta.

Ponovno odkritje antičnega krščanstva v službi pristne prenove Cerkve

Pavel VI. je podprl idejo avguštincev, da se med cerkvenimi študiji ponudi tudi specifična formacija o piscih antičnega krščanstva, med katerimi so se odlikovali na zahodu Ambrozij, Avguštin, Hieronim in Gregorij Veliki, na vzhodu pa Bazilij. Gegorij Nazianški, Janez Krizostom in Atanazij. Razumel je, da bo patrologija lahko pomagala Cerkvi pri odkrivanju duha prvih stoletij. Zato je pri inavguraciji Augustinianuma rekel: »Nujno moramo poudariti … da ta patristični inštitut v polnosti ustreza dejanskim potrebam Cerkve. Vrnitev cerkvenih očetov je resnično del vzpona h krščanskim izvirom, brez katerega ne bo mogoče udejanjiti svetopisemske prenove, bogoslužne reforme in novega teološkega iskanja, kar vse si je zaželel drugi vatikanski koncil.«

Pomen študija cerkvenih očetov za Pavla VI.

Papež Montini je še dodal, kako pomemben je »študij očetov za globlje razumevanje Svetega pisma« in da je »za Cerkev odločilno njihovo soglasje o razlaganju Svetega pisma.« Tudi sicer »so oni prvi dali sistematično obliko apostolskemu oznanjevanju, zaradi česar so bili, kakor trdi sv. Avguštin, za razvoj Cerkve isto, kar so bili apostoli za njeno rojstvo.« Poudaril je tudi delovanje cerkvenih očetov, ki so kot pastirji »občutili potrebo po prilagoditvi evangeljskega sporočila miselnosti svojih sodobnikov in po tem, da so hranili z jedjo resnic vere sebe in Božje ljudstvo.« Dodal je še, da »je prav to pripomoglo, da so se zanje kateheza, teologija, Sveto pismo, bogoslužje, duhovno in pastoralno življenje povezali v življenjsko celoto in da njihova dela niso govorila samo umu, ampak vsemu človeku, ker so se dotikala mišljenja, volje in čutenja.«

Obisk Janeza Pavla II. leta 1982

Tudi Janez Pavel II., ki je 7. maja 1982 obiskal Augustinianum, je poudaril, kako nujen je študij cerkvenih očetov zaradi »močnega pouka«, ki so ga zapustili potomcem: ljubezen do Svetega pisma, odločna privrženost izročilu, govor o Kristusu kot o človekovem odrešeniku. Dodal je, da »stopiti v šolo očetov pomeni naučiti se bolje spoznavati Kristusa in bolje spoznavati človeka,« kar pomaga Cerkvi »pri njenem poslanstvu, da vsem oznanja, … kako je samo Kristus odrešenje za človeka.« Zato je papež Wojtyła opozoril, da je »delovanje patrističnega inštituta pomembno služenje v prid Cerkvi, ki ne sme opustiti patrističnega študija, saj ga je drugi vatikanski koncil močno priporočil.« Pohvalil je tudi avguštinsko katedro, »ki se zavzema za dvojezično izdajo zbranih del sv. Avguština pa tudi za program poglabljanja avguštinske filozofije in duhovnosti, ki sta imeli in imata še danes velik pomen v krščanski kulturi.«

Patrististični inštitut Augustinianum

Danes je Augustinianum sodobno študijsko središče. Kot inštitut za specializacijo in teološko patristično raziskovanje nudi študijski program za bakalavreat v teologiji in licenciat ter doktorat v teologiji in patrističnih vedah; vpišejo pa se lahko tudi diplomanti, ki želijo doseči samo licenciat in doktorat v patrističnih vedah. Knjižnica inštituta je s svojimi 60.000 zvezki in 500 revijami s področja krščanske antike in cerkvenih očetov med najboljšimi na svetu. Inštitut nudi tudi razne tečaje, posvečene sv. Avguštinu in njegovim spisom, kar dokazuje pomen hiponskega škofa v zgodovini Cerkve. Kakor je razložil Pavel VI., »ne le da v njem na izvrsten način sijejo vrline očetov, rečemo lahko, da se v njegovem delu stekajo in iz njega pritekajo miselni tokovi, ki prepajajo vse izročilo nauka naslednjih stoletij.«

Prevod: br. Miran Špelič OFM

Petek, 15. februar 2019, 11:00