Msgr. Alojzij Cvikl na dan bolnikov: Kdaj se nas dotakne rob Jezusove obleke?

P. Ivan Herceg DJ – Vatikan

Jezus je vse ozdravljal, da je ljudem pokazal, da je med njimi Odrešenik, da je Bog tisti, ki ljubi vsakega človeka, da vidi naše človeške stiske in bolečine. Kdaj se nas dotakne rob Jezusove obleke? Kadar ga iščemo, prihajamo k Njemu, ga poslušamo, kadar, kaj dobrega storimo drugemu.

Gospod tudi danes hodi z nami po isti poti. Na tej poti čutimo, kako se Božje usmiljenje sklanja k nam, še posebej to čutimo, ko se srečamo z boleznijo, ko okusimo njeno ostrino in bridkost. Bolezen, še posebej težka in neozdravljiva, človeka postavi v bivanjsko krizo, takrat se človeku začno postavljati vprašanja, na katere ne najde odgovorov. Prvi trenutek je upor, dostikrat jeza, in seveda tisto vprašanje: »zakaj ravno jaz?« Mnogi se v tej situaciji od Boga in vere oddaljijo, drugi pa ravno po bolezni najdejo pot k tesnejšemu prijateljstvu z Jezusom, ki hodi z nami in nosi križ.

Vera tukaj ni neko magično zdravilo. Bolezen ostane in kaže vso ostrino. Bolan človek ne potrebuje samo zdravil in terapije, potrebuje bližino, toplino, nekoga, ki ga spremlja, potrebuje sočutje, razumevanje, tolažbo. Je pa bolezen tista, ki razodene naš pravi obraz. Razodene našo šibkost, pa tudi naše vrline in bogastvo.

Zdravje je res veliki Božji dar. V bolezni to še bolj začutimo in spoznamo, da življenje in zdravje nista v naši lasti. Vse kar smo in kar imamo je Božji dar. Takšno razmišljanje nas vodi k njemu, od kogar prihajajo največji darovi, k Stvarniku. Darovi, ki smo jih prejeli od Boga nas hkrati tudi zavezujejo, da spoštujemo zdravje in vsako življenje, svoje in tuje, da varujemo največje darove, dokler jih imamo in se za vse zahvaljujemo.

V letošnji poslanici za Svetovni dan bolnikom nam papež Frančišek ob vzgledu sv. matere Terezije iz Kalkute želi pokazati, da je nesebična in velikodušna ljubezen do vsakega človeka tista, ki lajša bolečine in prinaša upanje. Zato nas vabi, da spodbujamo kulturo velikodušnosti in darovanja, ki je nepogrešljiva pri premagovanju kulture dobička in odmetavanja.

Svetovni dan bolnikov, ki ga obhajamo danes nas spodbuja, da v sebi prebujamo čut za bolne in trpeče, pa tudi za vse tiste, ki so v stiskah, po drugi strani pa da naredimo še več, da dar zdravja ohranjamo. Cerkev povezuje praznovanje svetovnega dneva bolnikov z obletnico prikazovanja Marije v francoskem mestu Lurd, kjer so s tem krajem povezana številna potrjena in nepotrjena ozdravljenja. Lurd je postal kraj molitve in milosti, tolažbe in upanja.

Če v življenju hodimo za Jezusom, če smo z Njim združeni, se naš odnos z njim tudi v bolezni ne pretrga, ampak se celo poglobi in utrdi. Prvi korak ob tem pa je, da bolezen sprejmemo, da zaupamo v Božje usmiljenje in ljubezen, da ohranimo zaupanje vanj. Smemo reči, da na ta način  naša bolezen postane daritev, postane izročanje.

Današnji dan je tudi priložnost, pravi papež Frančišek, da se iskreno zahvalimo vsem, ki so blizu bolnim in trpečim, ki jim pomagajo in služijo, pa naj bo to doma, ali v domovih za ostarele, ali v bolnišnicah.

Zahvala vsem sodelavcem Karitas, ki tako nesebično obiskujete bolnike. Zahvala tudi vsem duhovnikom, ki prinašate bolnikom tolažbo in moč. Vem, da je služba bolnim večkrat naporna in zahteva veliko časa in potrpežljivosti. Ob tem pa se zavedajmo, da nobeno trpljenje ne izzveni v prazno, pa tudi vsako nesebično služenje bližnjim Bog spreminja v to kar je Božje, večno. S tem pa Jezus v srca nas vseh prinaša pravi in resničen mir, mir, ki ga svet ne more dati.

Na današnji praznik Luške Matere Božje prosimo, da nas spremlja milina pogleda Matere Božje, da bomo odkrivali i n čutili, da nikoli, tudi v najtežjih trenutkih nismo sami. Zato tudi papež Frančišek svojo poslanico zaključuje: »Vse vas izročam Mariji, Zdravju bolnikov. Naj nam pomaga, da bomo darove, ki smo jih prejeli, lahko razdajali v duhu dialoga in vzajemnega sprejemanja, da bomo živeli kot bratje in sestre, ki so pozorni na potrebe bližnjih, razdajali z velikodušnim srcem in se učili radosti nesebičnega služenja bližnjim«. Amen.