Msgr. Alojzij Cvikl daroval zahvalno mašo ob 10. obletnici TV Exodus

P. Ivan Herceg DJ – Vatikan

Pridiga msgr. Alojzija Cvikla

Tretja adventna nedelja nam že daje predokus božične radosti. Božja Beseda je vsa usmerjena v Jezusa Kristusa, prinašalca veselja, luči, odrešenja. Iz evangelija jasno začutimo, kako odmeva oznanjevanje Janeza Krstnika v poslušalcih.  Šli so ga vpraševat: »Kaj naj storimo?« Janez jim odgovori s tradicijo prerokov, da je znamenje resničnega spreobrnjenja ljubezen do Boga do bližnjega. Janez ne zahteva od poslušalcev, da ga posnemajo v njegovem radikalnem življenju, ki ga on živi v puščavi.  Pokaže pa vsakemu osebno, kje je krhek in potreben spreobrnjenja. Pokaže mu, kako drugače zaživeti odnos do Boga in bližnjega, kako premagati nepravičnost in napake.

Tudi mi smo danes prisluhnili Janezu Krstniku.  Njegovo oznanjevanje ni izgubilo v teku stoletij svojega preroškega naboja. V množici zelo različnih ljudi, od cestninarjev do vojakov, tudi mi danes postavljamo vprašanje:"Učitelj, kaj naj storimo?« Vprašanje je:«kaj nam je storiti, da bomo lahko sprejeli Gospoda, ki prihaja?« Janez odgovori z vso preprostostjo in jasnostjo: »Kdor ima dve suknji, naj ju deli s tistim,  ki nima nobene, in kdor ima živež, naj stori enako«.

Dobrodelnost je prvi odgovor na vprašanje:«kaj naj storim?« Zastonjska ljubezen, služenje ubogim, odprto srce za drugega, pomeni tudi odprto srce za Gospoda, ki prihaja. Janez, ko odgovarja pismoukom in vojakom, jih povabi k pravičnosti, biti spoštljivi do drugih. Janez Krstnik nam jasno pove, da pričakovanje Odrešenika se odvija med dobrodelnostjo in pravičnostjo, med usmiljenjem in spoštovanjem, med sočutjem in nežnostjo. Gospod prihaja v naša srca, da nas krsti s Svetim Duhom in ognjem. Nihče ne bo ostal samo pri tem, kar ima in nobeden ne ostal tako, kot je. Duh bo razširil naša obzorja, razširil bo stene našega srca in to srce napolnil z ognjem svoje ljubezni.

Tudi nam se postavlja danes vprašanje:«Kaj nam je storiti, da bomo bolj začutili Očetovo bližino?«  Vsak od nas v sebi nosi željo, da bi osebno doživel to bližino, da bi začutil nežnost Očeta, da bi se tako naša vera okrepila in postala vedno bolj trna in življenjska. Bog nas vedno kliče v odnos, nas sprejme, če se podamo na pot k Njemu, nam odpusti in pozabi naše storjene grehe. Naš problem je, da ne vzamemo dovolj resno Božjega oznanila, da je Gospod blizu. Tem bolj nam je blizu, tem večja je radost. Naše življenje, življenje kristjana, naj bi bilo radostno opevanje te bližine, pa čeprav živimo sredi preizkušenj.

Apostol Pavel nam daje navodilo, kako živeti, da bomo čutili to Božjo bližino: »vedno se veselite, nenehno molite, v vsem bodite hvaležni…, Duha ne ugašajte, vse preizkušajte, in kar je dobro, ohranite.« Vsak od nas je po zakramentih uvajanja: krst, birma in sv. obhajilo, prejel novo, božje življenje. To novo življenje pa nosimo v lončenih posodah: tu so skušnjave, tu je greh. Zaradi vsega tega, lahko to novo življenje tudi izgubimo.

Danes obhajamo 10. obletnico katoliške televizije Exodus. To je priložnost, da se Bogu zahvalimo za vse kar je dobrega televizija naredila v teh 10. letih, še posebej starejšim ljudem, ki ne morejo več prihajati k sv. maši, prav preko televizije se čutijo povezani s Cerkvijo, ne samo z našo krajevno, ampak tudi z vesoljno saj lahko redno spremljamo papeževo oznanjevanje in njegova apostolska potovanja po svetu.

Praznovanje pa je tudi priložnost in spodbuda, da se televizija še bolj vključi v skupno poslanstvo naših katoliških medijev. Na sinodi o mladih, z mladimi in za mlade smo govorili tudi o poslanstvu katoliških medijev. Zelo je bila podčrtana želja po sodelovanju, izmenjavi in skupnih načrtih, kajti vsak medij ima svojo specifiko, tudi svoj krog gledalcev ali poslušalcev, gre pa tudi za skupne projekte. V skupnem sodelovanju, izmenjavi in dopolnjevanju, je lahko prispevek posameznega medija še večji in izrazitejši.

Včeraj sem bil na adventnem romanju z Agencijo Aritours in sem udeležence spraševal, kaj naj danes pri tej zahvalni sv. maši povem. Pa so dejali:«izrazite veselje, da imamo to televizijo, zahvalite se vodstvu in sodelavcem..« Kaj pa naj jim priporočim? »Zelo cenimo sv. mašo, še posebej mi, ki težje hodimo. Želeli pa bi si, da bi se bolj čutilo občestvo pri sv. maši, ne bi bil samo duhovnik  in eden ali dva sodelavca«.

Naj ta sv. maša danes izzveni, kot zahvala vse, kar smo in kar prejemamo po televiziji Exodus in tudi prošnja, da bi bil program takšen, da bi pripravljali prihod Boga med nas, kot pravi sv. Pavel v pismu Rimljanom.« Ne ravnajte se po tem svetu, ampak preobrazujte se z obnovo svojega mišljenja, da boste preizkušali, kaj je Božja volja, kaj je dobro in njemu všeč in popolno« (Rim 12.2).

Sprejeti Gospoda v naše življenje pomeni spreobrniti se, ampak potem ostati tam, kamor nas je postavila Božja previdnost in tam živeti naše prijateljstvo in naš odnos z Bogom. Samo na tak način bo svet postajal drugačen, boljši, bolj Bogu podoben. Zato je vsak od nas povabljen, da v teh dneh pred božičem res pripravimo svoja srca Gospodu, da bi lahko vstopil v naša srca, da bi nam lahko ponudil roko in nas povabil na skupno pot, na pot prijateljstva, zaupanja in nam tako podaril novo božje življenje. Amen.