Akademija v čast Brezmadežni in ob sprejemu novih bogoslovcev v Marijino kongregacijo

Kronika Marijinih kongregacij

Danes obhajamo stodeseto letnico obstoja Marijine kongregacije slovenskih bogoslovcev in duhovnikov. 24. februarja leta 1908 jo je na pobudo tedanjega spiritula Alojza Stroja ustanovil ljubljanski knezoškof Anton Bonaventura Jeglič, ki je bil tudi častni član kongregacije.  Kanonično je bila sicer ustanovljena šele mesec kasneje, 25. marca, na praznik Gospodovega Oznanjenja, ko je bilo v knjigo članov vpisanih prvih 71 bogoslovcev in duhovnikov. Pod zaporedno številko 1 zasledimo ime pobudnika g. Stroja.

Že v aprilu so ustanovili prve odseke. Eden je spodbujal k pogostemu prejemanju obhajila, t.i. Obhajilni odsek, drugi k čaščenju Najsvetejšega (Adoracijski odsek), in tretji, ki je zbiral navdušene nad lepoto umetnosti pod imenom Odsek za cerkveno umetnost. Po prvi svetovni vojni lahko zaznamo mnogo novosti tudi na tem področju. Iz tega časa poznamo: Odsek presvetega Srca Jezusovega, Evharistični odsek, Misijonski in Apostolski odsek. Natanko deset let po kanonični ustanovitvi, 25. marca 1918, so se na slovesen način spomnili njene ustanovitve. Skupaj z njo so namreč praznovali dvajseto obletnico škofovskega posvečenja njenega ustanovitelja. Število članov je v tem času naraslo do številke 258. Danes smo že pri številki 2415. Istega leta so datum sprejema premaknili s praznika Oznanjenja na praznik Brezmadežnega spočetja Device Marije, ki ga obhajamo danes.  

Kmalu je nastopila nova vojna, ki je okrnila delovanje kongregacije. Šele v šestdesetih letih lahko opazimo počasno prebujanje, ko se začnejo oblikovati krožki. Naj omenim(o) samo nekatere: Ekumenski, Misijonski, Litrurgični, pozneje še Pritrkovalski in Fotografski krožek. Vsi ti in še drugi so oblikovali življenja mnogih bogoslovcev, a so na žalost v letih 2015/16 postopoma zamrli. Kongregacija sama je z leti uvajala, predvsem na duhovnem področju, številne dejavnosti. V svetih časih priprave na Božič in Veliko noč, se izberejo predlogi za advente in postne akcije, ki so največkrat karitativne in spokorne narave. Še danes poznamo t.i. Majniške izlete, ki so v času dveh ločenih semenišč v Ljubljani ni Mariboru, igrali pomembno vlogo pri ohranjanju stikov med njima. Kongregacija vsako leto izda knjigo, ki jo prejmejo vsi člani, zato se je od njene ustanovitve nabrala že zajetna zbirka knjižnih del. V začetku so jih pripravljali sami, v zadnjih letih pa so to predvsem prevodi tujih avtorjev.

Člani kongregacije so praktično vsi slovenski škofijski duhovniki in škofje. Poleg tega pa je kongregacija zadnjih letih med drugim med svoje člane sprejela tudi naslednje škofe, ki sicer izhajajo iz redovniških vrst: leta 2014 Stanislava Zoreta, leta 2015 Alojzija Cvikla in leta 2016 Petra Štumpfa.

Kljub manjšim generacijam bogoslovcev v zadnjih letih kongregacija aktivno deluje in uresničuje svoje cilje, med katerimi je glavni navduševati bodoče duhovnike za ljubezen do Marije in širiti pristno marijansko duhovnost.

Govor škofa Bonaventure Jegliča, oz. listina ob ustanovitvi Marijinih kongregacij

Predno boste sprejeti v Marijino družbo, moram vam spregovoriti nekoliko besedi. Ne bom vam razlagal pomena češčenja Device Marije, tega ste se učili ali se še boste v mariologiji; tudi ne njenega položaja pri delu odrešenja. Spregovoriti hočem nekoliko besedi, kak pomen ima vaš sprejem.

Hočete se na poseben način posvetiti Devici Mariji, da bi mogli s pomočjo ljubezni do nje doseči popolnost krščanskega življenja. Kaj je bitnost družbe in namen vašega sprejema v družbo?

Namen sprejema je za duhovnika posebno važen in imeniten. Duhovniški stan ni stan perfectionis aquirendae ampak perfectionis aquisitae. Ko škof podeli zakrament mašništva, bi morali biti že v stanu popolnosti. Do tega stanu vas vodi pot tekom 4 let, ki jih preživite v semenišču in uživate pripravo za prevzvišeni, preimenitni poklic, katerega imate po milosti božji.

Da, krščanska popolnost, - lepa beseda! a pot do nje je težka, strma. Malo ljudi najdete, ki bi bili na potu te popolnosti. Do nje vodijo razne stopinje; v »ascezi« jih imate naštete: via purgativa, via illuminativa, via unitiva.

»Via purgativa« je začetek popolnosti, človeku se srce oprosti suženjstva strasti. In kaj so strasti srca našega? Duhovnik, ki vidi, ki ima vpogled v srca človeška, ve, kaj je strast, ve kako težko se je je osvoboditi. Kdor hoče do popolnosti krščanske ljubezni, pelje ga pot skozi veliko težav, veliko premagovanja, veliko bridkih skušenj - Da srce tako očisti, da vlada v njem popolna ljubezen do Boga. To je prva stopinja: »via purgativa«.

Druga je »via illuminativa«. Na tej se človek varuje, da ne pade v smrtne grehe, varuje pa se tudi odpustljivih grehov; srce je pripravljeno, da se razvija čednostno življenje: zmeraj je bolj popolno in dovršeno. To življenje se razvija v srcu našem, ne brez skušnjav, ne brez nevarnosti. Tudi ta pot je očiščevalna, smrtni grehi se sicer ne zgode tako lahko; z malimi je boj in v tem boju se povzpne do krščanskega življenja, do praga popolnosti. Treba je še zadnje stopinje: »via unitiva«, prestopiti prag svetišča in se združiti z Bogom.

Kaj je treba premagovanja, zatajevanja, vojskovanja v svojem srcu, tako rekoč zoper lastne navade, strasti!  A potrebno, silno potrebno je to v vsakem stanu. Pri mašniškem stanu je ta pot veliko bolj težka, ta vojska zoper strasti veliko hujša: prvič zato, ker ima duhovnik veliko nevarnosti, da se raztrese, da pozabi nase, da popusti sveto življenje, ko vidi, skuša življenje v svetu. Duhovniki ne moremo biti zaprti v cerkvi, doma v župnišču; iti moramo ven, v spovednico, občevati z ljudmi, in storiti, kar treba, da očiščujemo srca. In tu grozi nevarnost, da se sami umažemo, ko vlečemo druge iz blata, nevarnost, katere drugi nimajo.

In kako naj ji ubežimo? Posluževati se moramo sredstev, katere dajejo ascetje, da se obvarujemo. Sredstva, ki ste se jih učili v svojih knjigah: Pastirstvu, Morali, Cerkvenem pravu, v naši Sinodi imate tudi našteta sredstva: cultus Mariae Virginis, fuga occasionis, castitas, sobrietas.

Te čednosti vas bodo osvobodile. A težko je za nas te kreposti pridobiti, težko jih ohraniti.

Glejte, tukaj pomaga Devica Marija. Ona deli posebnih milosti onim, ki se k nji zatekajo. Tudi onim, ki so leni iz ugodnosti, iz težave. Devica Marija posebno pomaga, ona je posebna pomoč za naš duhovniški stan. Maria mater Dei, mater nostra, mater gratiae divinae. Ni sicer dogma, da je vse v njenih rokah, da po njenih rokah dohajajo milosti, katere je Jezus zaslužil s svojim trpljenjem, s svojo smrtjo. A gotovo je, da jih deli, če jo prosimo. Zato prosimo; ona je advocata nostra. Kajne, to so razne časti, ki izvirajo iz tega, da je Maria mater Dei. In kako je njeno delo pri odrešenju! Če to vidimo, moramo gojiti do nje nežno zaupanje, posnemati njene čednosti. Ona pomaga, če jo prosimo; prositi moramo. Obilne milosti nam izprosi če molimo, jo prosimo, se ji priporočamo, pribežimo pod njeno varstvo.

Glejte, prihodnji dragi moji cooperatores in vinea Domini, pomoč zato pa je Marijina družba. Zato se boste Mariji posebno posvetili, zbrali Marijo kot svojo gospo, priprošnjico, kot svojo mater. Stopili boste v posebno zvezo z Devico Marijo, ona bo posrednica vaša, gospa vaša. V posebno zvezo Marijino boste stopili! Posebne dolžnosti, do vas ima tudi ona, ker vas je sprejela v svoje varstvo.

Devica Marija duhovnike posebno ljubi. Ona gotovo ljubi Jezusa, Sina svojega, ona želi, da se spoznava, časti, da mu ljudje služijo, da dosežejo namen, zaradi katerega je prišel njen božji Sin na svet. In kdo pomaga, da ne bodo zastonj Njegove muke, Njegova smrt? Duhovniki pomagajo. Kdo vnema prepričanje, ljubezen do Kristusa? Duhovniki to delajo. To se strinja z željo Device Marije. In če komu,  bo Devica Marija pomagala duhovnikom, da dobe dovolj sredstev, dovolj pomoči v delu izvrševanja svojega poklica. Posebno rada jih ima in jim pomaga, ako se ji izroče, stavijo pod njeno varstvo.

To so nekatere misli, ki sem vam jih povedal, da še bolj razumete svoj poklic, da boste duhovni pastirji, vredni apostoli Gospoda Jezusa Kristusa, posebno pod Njenim varstvom, pod katero se boste sedaj podali. Vredni sinovi Device Marije, glejte, da boste tudi dobri voditelji Marijinih družb! Marijinih družb mladeniških in dekliških. Mladeniške vam posebno polagam na srce. Naše mladeniče da boste varovali, one, v katerih gori silni ogenj strasti. In kot Marijini sinovi boste imeli več milosti te mladeniče voditi po pravi poti. Naj nam to izprosi Devica Marija iz Srca Jezusovega. Amen.