Papež Frančišek in Paolo Ruffini, prefekt Dikasterija za komunikacijo Papež Frančišek in Paolo Ruffini, prefekt Dikasterija za komunikacijo 

Paolo Ruffini o tematiki papeževe poslanice: Iz community v skupnost

Tudi v času družbenih medijev je potrebno nagovoriti celotno človeško osebo, da bo lahko zaživela skupnostno razsežnost življenja. To poudarja Paolo Ruffini, prefekt Dikasterija za komunikacijo Svetega sedeža, ko za Vatican News in Radio Vatikan Alessandru Gisottiju razlaga tematiko, ki jo je papež Frančišek izbral za naslednji svetovni dan sredstev družbenega obveščanja: »Saj smo med seboj udje« (Ef 4,25). Iz community v skupnost«. Ruffini pri tem poudarja še dialog in srečanje, s katerima se premaga virus samovšečnega in nase obrnjenega sporočanja, ki razdvaja, namesto da bi spravljal.

P. Ivan Herceg DJ – Vatikan

G: Papež Frančišek postavlja skupnost, torej osebo in odnos v središče poslanice za Družbeno obveščanje 2019. Kakšno razmišljanje vam prebuja ta tematika?
R: Mislim, da preveč pogosto govorimo ne toliko celotni človeški osebi, ampak le nekemu njenemu delu. Govorimo njenemu strahu ali pa njenemu vzburjanju. Zanemarjamo pa to, kar nas dela edinstvene in neločljive. Prepogosto ločujemo razum od srca in od duše. To je ta virus, ki ga je papež Frančišek poimenoval »kardioskleroza«, ko srce otrdi. Pri tem se niti ne zavedamo, da se s tem branimo pred drugimi v strahu, da bi se okužili in se ločujemo od nas samih ter tako izgubljamo ali tvegamo, da izgubimo najlepši del naše človeške narave, ki se hrani z lepoto srečanja, dialoga, odnosa, podelitve, občestva med nami in Bogom.

G: Izogniti se moramo torej tveganju, da bi se zaprli sami vase?
R: Tveganje našega časa je, da ustvarjamo bolj plemena kot pa skupnosti. Plemena so utemeljena na izključevanju drugega. Mislim, da se je potrebno upreti temu narcističnemu toku, ki usmerjajoč naš pogled in našo ljubezen na nas same, deli svet na dvoje: na »mi« in na »drugi«. To nas torej ovira, da bi v drugem videli brata, Božjega otroka in Boga. Potrebno je pretrgati to »začaranost« in se vrniti k temu, da se čutimo eno. Kakor pravi sv. Pavel, da »smo udje med seboj«.

G: Skupnost in community. Ponovno je papež Frančišek pozoren na svet družbenih medijev, kjer je tudi sam navzoč. Kaj izvirnega po vaše prispeva papež Frančišek prebivalcem »digitalne celine«?
R: Družbeni mediji so preoblikovali družbo sporočanja v družbo pogovarjanja. So kraji, kjer se oblikujejo naše identitete, še posebej tiste najmlajših. Pogovarjanje lahko ustvarja resnične, lepe in trdne odnose ali pa se napaja s sovraštvom iz mehanizma prijatelj-sovražnik. Ko se to zgodi, ne gre za resničen odnos. Pri tem je tveganje, da lahko pademo nazaj, prepričani, da gremo naprej. Papeževa navzočnost na družbenih medijih ponuja neko alternativo, drugačen zorni kot. Na nek način bi lahko rekel, da se v svojem pontifikatu povezuje s frančiškovskimi koreninami. S tem vrača omrežju njegov najlepši pomen. To ni nekaj, kar te ujame v past, temveč nekaj, kar te osvobaja in te napravlja za orodje svobode. Občestvo je najboljši protistrup za vse tisto, kar je lažno. Na misel mi pride preprosta molitev sv. Frančiška Asiškega: »Gospod, naredi me za orodje svojega miru. Kjer je sovraštvo, naj prinašam ljubezen. Kjer je žalitev, naj prinašam odpuščanje«.

G: Za mlade, katerim je posvečena sinoda, ki se začenja, je zelo pomembna pripadnost skupnosti. In to tudi na družabnih medijih. Kako lahko sporočanje pomaga odgovoriti na to zahtevo?
R: Mladi iščejo skupnost zato, ker še niso izgubili potrebo po odnosnosti, srečanju in dialogu. Njihova srca še niso otrdela. Omrežje, ki ga iščejo, je mreža oseb in ne kablov, kakor je rekel papež Frančišek. Toda, če je Omrežje, ki ga najdejo, nadomestek mreže, ki osvobaja, če je community, v kateri se znajdejo, utemeljena na zavisti, zameri, potem uničujemo njihovo in svojo prihodnost.

G: Kako bi morale torej biti po vašem mnenju »družbene« skupnosti?
R: Skupnosti na družbenih medijih morajo biti stkane s pristnimi, resničnimi odnosti med celotnimi osebami, četudi živijo v netelesni digitalni razsežnosti, ki kljub vsemu je resnična in ne virtualna. Zato je tako zelo pomembno preiti iz community, ki so utemeljene na nepristnih odnosih, na lažni predstavitvi resničnosti, na umetnih prijateljstvih, ki jih lahko z enim klikom izbrišeš, na lepoto in tudi na napor resnice in srečanja. Občestvo je najboljši čuvaj resnice. Mladi iščejo svobodo in samo resnica jih bo osvobodila.

Sobota, 29. september 2018, 12:28