Msgr. Juliusz Janusz je na Dobrovi vodil sveto mašo in procesijo ter podelil blagoslov z Najsvetejšim.

CERKEV

Msgr. Juliusz Janusz na Dobrovi vodil romarsko mašo in procesijo

»Božja previdnost me je pripeljala v to župnijo, ko se je tukaj odvijalo srečanje bolniških kaplanov. Vaš župnik, Alojzij Golob, me je povabil na vaš letni praznik, ki časti rojstvo Božje Matere Marije.« S temi besedami je apostolski nuncij v Republiki Sloveniji msgr. dr. Juliusz Janusz v nedeljo, 9. septembra, popoldne v župnijski cerkvi Marijinega vnebovzetja na Dobravi začel homilijo med romarsko mašo ob sklepu šmarnih maš. Po sveti maši je sledila procesija in blagoslov z Najsvetejšim.

P. Ivan Herceg DJ – Vatikan

Prisluhni pozdravu

Pridiga msgr. Juliusza Janusza

Prisluhni pridigi

Ne vem, če je »Golob« mila oseba kot golobi, saj ima tudi pse takšne rase, ki so lahko nevarni. Vendar kdor ima rad živali, je zagotovo mil in ima z božjimi bitji prijateljski odnos. Lahko ste srečni, da imate župnijo s prelepo cerkvijo in Marijinim kipom, ki ga je imel vaš veliki župljan za najlepšega na svetu. To mnenje je izrazil kardinal Alojzij Matej Ambrožič, nadškof v Torontu v Kanadi, ki se je rodil v Gabrju, v župniji Dobrova. S kardinalom Ambrožičem se strinjam, da izraz Marijinega kipa vzbuja najvišja čustva za češčenje Marije in njenega Sina Jezusa.

(Božja) Previdnost je želela, da pridem sem v obdobju, v katerem je leta 1999, veliki svetnik našega časa, sveti papež Janez Pavel II. obiskal Slovenijo in za blaženega razglasil mariborskega škofa Antona Marina Slomška. Papež Janez Pavel II. je bil v Mariboru 19. septembra 1999, jaz pa sem v Dobrovi 9. septembra 2018. Z beatifikacijo škofa Slomška, je sveti oče želel počastiti velikega Marijinega častilca, sina tega naroda. Na koncu svete maše je v nedeljo, 19. septembra 1999, sveti Janez Pavel II. med drugim dejal: »Ob koncu tega slovesnega evharističnega slavja se z molitvijo obrnimo na Marijo, ki ji je bil Anton Martin Slomšek vedno zelo vdan. V letih svojega življenja se je tolikokrat zatekel k njej in nenehno zaupal v njeno materinsko varstvo.

Predragi slovenski bratje in sestre! Sveta Devica ima pomembno mesto v vernosti vašega ljudstva. Opevajo jo številne vaše pesmi in toliko čudovitih cerkva in kapelic vaše dežele je posvečenih njej. Spomnimo se samo treh slavnih Marijinih svetišč: na Sveti Gori, na Brezjah in na Ptujski gori, kamor radi romate, da si poiščete zavetje v težavah in preizkušnjah, ali pa v zahvalo za uslišane prošnje.

V teh središčih vzvišene marijanske duhovnosti se učimo napredovanja v veri in se vnemamo v želji, da bi posnemali Marijino čistost in njeno ponižno podreditev Božji volji. Marija nas vodi h Kristusu, po katerem je človeška družina poklicana, da postane družina Božjih otrok.«

Potem je še dodal: »Bratje in sestre Slovenci, če hočete graditi družbo, ki bo gostoljuben dom vsem, ovrednotite veliki dar vere, ki je prišel v vašo domovino pred več kot tisoč dvesto petdesetimi leti iz treh zibelk krščanstva: iz Salzburga, Ogleja in Velehrada. Bodite kakor blaženi Slomšek možje in žene vere!«

»Na današnji dan izročamo presveti Devici vaše mesto Maribor, kjer je novi blaženi opravljal svojo škofovsko službo. Njej ga zaupamo skupaj z drugimi škofijami v Sloveniji in z vsem vašim dragim narodom. Njej posvetimo pastirje, duhovnike, redovnike in redovnice, družine, otroke, mlade, ki so upanje za Cerkev in za družbo, ostarele bolnike in trpeče. Naj vas vodi Marija in naj vas ona spremlja, bogate v veri, upanju in ljubezni, proti skorajšnji zarji tretjega tisočletja.« (Marija nas vodi h Kristusu)

Cerkvi in Svetemu sedežu sem v Sloveniji služil več kot sedem let in vidim, kako aktualni so opomini svetega očeta Janeza Pavla II. Doživel sem poraz mariborske nadškofije, ki se je zgodil zaradi nezdravih ambicij duhovnikov, ki so želeli biti poslovni možje. Doživel sem posledice odstopa štirih nadškofov. V zadovoljstvo mi je bilo, da sem posvetil novega ljubljanskega in mariborskega nadškofa. Doživel sem hladnost politike v zadevah, ki zadevajo katoliško Cerkev in nepravične odločitve, ki zadevajo katoliške šole. Vse to pa me je le otrdilo v veri, da je Gospod vseh časov Jezus Kristus in kdor se želi boriti z Njim, bo zagotovo izgubil. Vendar pa naša vera ni nasilna. Kristusova Cerkev je Njegova Cerkev in On je utelešena ljubezen. Zaradi tega, nasilju ne bomo odgovorili z nasiljem. Še več, naš vzor je tudi Gospodova Mati, presveta Marija, in njen rojstni dan obhajamo danes. Danes se zahvaljujemo Bogu Očetu, da je izbral devico iz Nazareta, da je postala Mati njegovega edinorojenega Sina Jezusa Kristusa, edinega Odrešenika sveta. Tisto, kar prosimo Gospoda in božjo Mater je to, da naj nam ideologije o spolu, o relativizmu in potrošništvu ne vzamejo poguma. Zato se sedaj, ko zapuščam Slovenijo, na vse vas obračam s prošnjo, s tisto, ki vam jo je zapustil sveti papež Janez Pavel II. 19. septembra 1999 v mariborski stolnici, ko je obiskal grob Antona Martina Slomška. Njegovo vabilo je:

»Zdaj pa bi se rad obrnil na vso slovensko Cerkev, ki jo vi tukaj dostojno zastopate. Rad bi spregovoril na srce vsakega vernika v vsakem kotičku vaše ljubljene dežele. Vsem in vsakomur bi rad dejal: Cerkev, ki živiš v Sloveniji »izberi življenje«; izberi predvsem ta dragoceni dar Boga Stvarnika in Odrešenika! Ponesi ga tistim, ki nimajo moči za odpuščanje, možem in ženam, ki so okusili grenkobo neuspeha v njihovem zakonu; ponesi ga mladim, ki so vse prevečkrat žrtve zgrešenih idolov; ponesi ga slovenskim družinam, da bodo z zaupanjem in velikodušnostjo izpolnjevale svoje zahtevno poslanstvo; ponesi ga vsem, ki si prizadevajo za Božje kraljestvo, da ne bodo omagali v težavah; ponesi ga vsem, ki s svojim delom in še posebej s prevzemanjem javnih odgovornosti prispevajo k skupnemu dobremu vseh državljanov.

Cerkev, ki si v Sloveniji pričevalka upanja, nadaljuj pot, na katero si se podala pred tisoč dvesto petdesetimi leti in pogumno prestopi prag tretjega tisočletja. Sledi korakom Kristusa, posnemaj vzor svetega Andreja, apostola, zavetnika Mariborske škofije in blaženega škofa Antona Martina Slomška, tega zgleda prosvetljenega in neutrudnega pastirja. Naj bdi nad teboj in vsako tvojo zamislijo Presveta Devica Marija, Mati in Kraljica Slovenije, ki jo tvoje ljudstvo časti z imenom Marija Pomagaj. Zagotavljam ti, ljubljena Cerkev, ki živiš v Sloveniji, zagotavljam vsakemu tvojemu udu, kakor tudi vsemu slovenskemu ljudstvu, svojo molitev, in vas vse in vsakega iz srca blagoslavljam.« (Cerkev v Sloveniji: Izberi življenje)

Prisrčno pozdravljam vse vas tukaj zbrane in objamem vse vernike, ki sem jih srečal tekom mojega služenja, s katerimi sem molil in delil vaše skrbi. Ostati želimo Jezusovi in Marijini otroci. Zato bi želel zapeti pesem v čast Mariji iz Čenstohove, ki nosi naslov Madonna nera (Črna Marija) in ki je bila kronana tri mesece za kronanjem Svetogorske Matere božje, prav 8. septembra 1717. »Jest zakatek na tej ziemi…«.