Kardinal Parolin v Sirakuzah: Marijine solze, zdravilo za trpljenje

s. Leonida Zamuda SL – Vatikan

Čudež se je zgodil 29. avgusta 1953, ko je v sobi mladih zakoncev, Angela Iannusa in Antonine Lucie Giusti, v Sirakuzah reliefna podoba Marijinega brezmadežnega Srca potočila nekaj solza, kar se je do 1. septembra še nekajkrat ponovilo. Ob spominu na ta dogodek so preteklo soboto v svetišču v Sirakuzah, ki ga je sv. Janez Pavel II. posvetil 6. novembra 1994, s kardinalom Parolinom somaševali nadškofje in škofje Sicilije. Prejšnji mesec je relikviarij Solzne Marije v kapeli Doma sv. Marte sprejel tudi papež Frančišek.

Janez Pavel II.: Solze bolečine in upanja

Vatikanski državni tajnik je v homiliji spomnil na besede Janeza Pavla II., ko je poudaril, da so »Marijine solze solze bolečine zaradi tistih, ki zavračajo Božjo ljubezen, zaradi družin, ki so razdeljene ali v težavah, zaradi mladih, ki jim preti civilizacija potrošništva. Vendar pa so tudi solze upanja, ki topijo trdoto srca, ki odpirajo za srečanje s Kristusom.« Kardinal Parolin, ki je spomnil na bližnji obisk papeža Frančiška v Palermu, pa je dodal, da nam solze pravijo tudi, da Marija posreduje za naše zveličanje.

Kardinal Parolin: Zdravilo za trpljenje

Ob odlomku iz Janezovega evangelija je nadalje povabil, da bi se vsak kristjan zatekal k Mariji, jo prosil »za zaupanje in stanovitnost v izbiranju dobrega ter zavračanju slabega«. Spomnil je, da so naši dnevi polni sporočil, ki jih pošiljamo ter nalog, ki jih izpolnjujemo, ki pa pogosto niso usmerjeni k Bogu. Po njegovih besedah obstaja nevarnost, da bi svoje moči vlagali v uspeh, v žalostno navezanost na materialne dobrine. »Marijine solze so resnično zdravilo za ravnodušnost in nas spodbujajo, naj si prizadevamo, da bi olajšali bolečine s pobudami miru, z odgovornimi dejanji in besedami. Kažejo, da v srcu kristjana ne more biti prostora za sovraštvo, ampak le za tistega, ki trpi ali je v nevarnosti,« je sklenil homilijo v Sirakuzah kardinal Parolin.