Svetovno srečanje družin 2012: Milano
s. Leonida Zamuda SL – Vatikan
Več kot milijon vernikov je sveti oče nagovoril z naslednjimi besedami: »Bogoslužni praznik Svete Trojice, ki ga danes obhajamo, nas vabi, da se zazremo v to skrivnost, obenem pa nas tudi žene, da zavzeto živimo občestvo z Bogom in med seboj po vzoru občestva Trojice.
Poklicani smo, da sprejemamo in predajamo resnice vere; da živimo medsebojno ljubezen z vsemi, tako da si delimo veselje in trpljenje, tako da se učimo prositi za odpuščanje in ga tudi dajati. Z eno besedo, zaupana nam je naloga, da gradimo cerkvene skupnosti, ki bodo vedno bolj družina, sposobne razmisliti o lepoti Trojice in oznanjevati ne le z besedo, ampak tudi s t. i. "izžarevanjem", z močjo živete ljubezni.«
Poklicanost ljubezni: edina moč, ki lahko preobrazi svet
»Vaša poklicanost ni lahka, zlasti ne danes, vendar pa je poklicanost ljubezni čudovita resničnost, je edina moč, ki lahko resnično preobrazi svet. V ljubezni je mogoče rasti z nenehnim ohranjanjem odnosa z Bogom in sodelovanjem v cerkvenem življenju, gojenjem dialoga, spoštovanjem stališča drugega, pripravljenostjo služiti, s potrpežljivostjo z napakami drugega, z odpuščanjem in s prošnjo za odpuščanje, z modrim in ponižnim premagovanjem morebitnih sporov, z usklajevanjem glede vzgojnih usmeritev, z odprtostjo za druge družine, pozornostjo do ubogih in odgovornostjo v civilni družbi.
Vse to so prvine, ki gradijo družino. Živite jih pogumno in v prepričanju, da boste v takšni meri, v kakršni boste ob pomoči božje milosti živeli vzajemno ljubezen do vseh, postajali živi evangelij, prava domača Cerkev.«
Družina, delo, praznovanje: najti skladno ravnovesje
»Družina, delo, praznovanje: trije Božji darovi, tri razsežnosti našega bivanja, ki morajo najti skladno ravnovesje. Uskladiti čas za delo in zahteve družine, poklic in očetovstvo ter materinstvo, delo in praznovanje, je pomembno za izgradnjo družbe s človeškim obličjem. V tem dajajte vedno prednost logiki biti pred logiko imeti. Prva gradi, druga ruši. Potrebno se je vzgajati za to, da bi verovali, najprej v družini, v pristno ljubezen; tisto, ki prihaja od Boga in nas združuje z Njim ter nas "združuje z Bogom. V tem združitvenem procesu nas preoblikuje v Mi, ki presega naše ločitve in nam omogoča, da postanemo eno, tako da bo končno "Bog vse v vsem" (prim. 1 Kor 15,28)" (Okrožnica Bog je ljubezen, 18).«