CERKEV

Svetovno srečanje družin 2015: Filadelfija

9. svetovno srečanje družin v Dublinu je v polnem teku, udeležencem pa se bo v soboto pridružil tudi papež Frančišek. Tovrstnega dogodka se bo udeležil drugič, saj se je z družinami z vsega sveta srečal tudi pred tremi leti v Filadelfiji, in sicer ob sklepu apostolskega potovanja na Kubo in v ZDA. V pripravi na letošnje srečanje se spominjamo nekaterih spodbud, ki jih je takrat namenil zakoncem in otrokom.

s. Leonida Zamuda SL – Vatikan

V soboto, 26. septembra 2015, se je sveti oče udeležil praznika družin in molitvenega bdenja. Zbrane je prvič nagovoril po pripravljenem programu in pričevanju nekaterih družin. Poudaril je, da tudi Bog ni želel priti na svet drugače kot po družini:

Želeti si ustvariti družino pomeni biti del Božjih sanj

»Bog je v svet vstopil v družini. Vso ljubezen, lepoto in resnico, ki jo ima Bog v sebi, izroči družini. Družina je velik dar Boga, ki je "Bog z nami".

Družina je živo znamenje načrta ljubezni, ki ga je nekega dne sanjal Oče. Želeti si ustvariti družino pomeni imeti pogum, da postanemo del Božjih sanj.«

Napake in težave so priložnost, da se približamo Bogu in drugim

Papež Frančišek je družine v Filadelfiji prav tako spomnil, da popolne družine ne obstajajo, vendar pa to nikomur ne sme vzeti poguma: »V družini obstajajo težave. Vendar pa se te težave premaga z ljubeznijo. Ljubezen je mogoča v konkretnih možeh in ženah, ki si prizadevajo, da težave in spori ne bi bili zadnja beseda, ampak priložnost: priložnost, da bi se drugim in Bogu bolj približali.«

Kjer vera postane življenje in življenje postane vera

Med sklepno sveto mašo pa je sveti oče poudaril, da so družine kraj, kjer vera postane življenje in življenje postane vera:

»Vera odpira "okno" dejavni navzočnosti Duha in nam pokaže, da je, tako kot sreča, svetost vedno povezana z majhnimi gestami. Gre za tiste najmanjše geste, ki se jih naučimo doma; družinske geste, ki se izgubijo v anonimnosti vsakdana, a ki naredijo vsak dan drugačen od drugega. To so geste nežnosti, naklonjenosti in sočutja. Na primer topla večerja, ki te pričaka, zajtrk, ki je pripravljen že ob svitu, blagoslov pred spanjem ali objem ob vrnitvi domov po dolgem delovnem dnevu. Ljubezen se izraža v majhnih stvareh, v pozornosti do detajlov vsakega dne, ki dajejo življenju vedno priokus doma. Vera pa raste, ko je živeta in oblikovana z ljubeznijo. Zato so naše družine in naši domovi resnične domače Cerkve: kraj, ki je primeren za to, da v njem vera postane življenje in življenje postane vera.«

Veliko nas je … Ko bi le bili vsi preroki!

»Veliko nas je, ki danes sodelujemo pri tej sveti maši, in to je že samo po sebi nekaj preroškega, neke vrste čudež v današnjem svetu. Ko bi le bili vsi preroki! Ko bi se le vsakdo od nas odprl za čudeže ljubezni, za dobro vseh družin po svetu, da bi lahko tako presegli pohujšanje bedne in nezaupljive ljubezni, zaprte vase, brez potrpežljivosti z drugimi!«

Hvaležnost vsaki družini, ki kaže, da je Duh živ in da deluje

»Kako lepo bi bilo, če bi lahko povsod, tudi preko naših meja, spodbujali in cenili to preroštvo in ta čudež. Obnovimo našo vero v Gospodovo besedo, ki družine vabi k tej odprtosti, ki vse vabi k sodelovanju v preroštvu o zvezi med moškim in žensko, ki rojeva življenje in razodeva Boga.«

Prisluhni prispevku