Srečanje v Dublinu. Linda Ghisoni: Krščanske družine kot živo oznanilo

Andreja Červek - Vatikan

Še dva dneva nas ločita od 9. svetovnega srečanja družin na Irskem, ki bo potekalo pod geslom Evangelij družine, veselje za svet. 25. in 26. avgusta se bo zbranim v Dublinu pridružil tudi papež Frančišek. Med udeleženci bo prav tako Linda Ghisoni, ki se dogodka udeležuje kot žena in mama, a tudi kot podtajnica Dikasterija za laike, družino in življenje. Za Vatikan News je spregovorila o izzivih krščanskih družin v luči apostolske spodbude Amoris laetitia.

V Dublin kot žena in mati ter kot predstavnica dikasterija

Udeležba Ghisonijeve na svetovnem srečanju ima – kot pravi – zanjo dvojni pomen. Udeležuje se ga namreč skupaj s svojo družino, kot žena in mati, a tudi kot članica delegacije Dikasterija za laike, družino in življenje. »Kot družina želimo v Dublinu živeti izkušnjo poslušanja, občestva, da bi poglobili in z drugimi družinami z vsega sveta podelili vsebine zakona in družine, ki nam pomagajo obnoviti zavedanje o velikem daru, kar je družina sama za vsakega med nami. Prav tako pričakujemo, da bomo prejeli obnovljeno moč za življenje precej kompleksnih izzivov, ki jih vsi zelo dobro poznamo v naši vsakdanjosti,« pojasnjuje Ghisonijeva. Kot predstavnica dikasterija pa si želi, da bo srečanje »cerkvena izkušnja, blagoslovljena od Gospoda«, v središče katere naj bo postavljena družina kot realen vir, kot kraj lepote in veselja za njene člane, za Cerkve in za družbo.

Družina kot živo oznanilo brez odvečnih besed

Na vprašanje, kako so lahko krščanske družine veselje za druge družine, tudi tiste, ki ne živijo daru vere, Ghisonijeva odgovarja: »Če se spominjamo in obnavljamo zavedanje o tem, kaj pomeni zaveza med enim moškim in eno žensko v zakonu, kakor tudi o darovih, sadovih, ugodnostih, ki jih ta prinaša otrokom in družini. Če na pristen način v vsakdanjosti živimo svojo poklicanost biti družina, osnovana na ljubezni, smo živo oznanilo brez odvečnih besed.« Velikokrat se namreč zgodi, da nas pritegne neka družina, ki živi ljubezen v vseh njenih izrazih, kot potrpežljivo, zaupno, dobrohotno, ne zavistno ljubezen, kakor na uči sv. Pavel, in od tega smo pridobili tudi sami, našli smo spodbude za boljše utelešenje teh istih družinskih vrednot, ki so vir blagostanja in veselja.

Gramatika krščanske ljubezni je univerzalna

Ključnega pomena je torej pričevanje. »Krščanske družine niso poklicane z učenimi govori prepričevati tistih, ki ne živijo daru vere, ampak jih vznemiriti s pozornostjo,« pove Ghisonijeva. »Krščanske družine pričujejo, da na primer odpuščanje v družini, hvaležnost, ljubezen, ki jih je Gospod posejal v nas, ustvarjajo blaginjo, veselje, rojevajo več ljubezni in moči za spoprijemanje s težavami. V osnovi je gramatika, ki pripada krščanski ljubezni, živeti v družini, gramatika, ki je zelo človeška in univerzalna, ni privilegij redkih.« Vera seveda osvetljuje človeško stvarnost. Želja je, da bi dogodki v Dublinu, predvsem govori in pričevanja mnogih poročenih laikov in mnogih družin, ki tokrat predstavljajo veliko večino vseh predavateljev, lahko prispevali k temu cilju.

Medsebojno podeliti pozitivne izkušnje

Linda Ghisoni spregovori tudi o papeževem dokumentu Amoris laetitia, ki bo usmerjal srečanje v Dublinu. Kot pravi, je Amoris laetitia »apostolska spodbuda, bogata z vsebino. Dve leti po njeni izdaji, še ni v celoti raziskana in izvedena«. Sam papež Frančišek v uvodnih poglavjih svetuje počasno branje ter poziva k vrednotenju družine. Tudi pastoralne delavce spodbuja k potrpežljivemu poglabljanju enega dela za drugim. »Mislim,« pripomni, »da Dublin 2018 lahko predstavlja priložnost za spodbudo in preizkušanje pastoralnih iniciativ, ki jih krajevne cerkve uresničujejo; to bo priložnost za medsebojno podelitev pozitivnih izkušenj, ki lahko pomagajo pri spremljanju t. i. 'ranjenih' družin.« Izpostavi tudi, da poleg pastoralnih odgovornosti morajo same družine živeti svojo poklicanost in biti rodovitne ne samo navznoter, temveč tudi v odnosu do drugih družin, do družbe, katere del so, in sicer na način, da se bo tudi družine, ki se spoprijemajo s slabotnostjo, podpiralo, se jim svetovalo in se jih spodbujalo pri iskanju rešitev, ki niso nekaj tujega, ampak so neločljivi del same poklicanosti biti družina.

Evangelij je skrivnost lepote

Pred družbenim kontekstom, ki postaja vedno bolj sekulariziran in brezbrižen do verske stvarnosti in vere, so po prepričanju Ghisonijeve verniki laiki poklicani onkraj besed z dejanji živeti in utelešati svojo krščansko poklicanost, ki je usklajena s krstom, v gotovosti, da Gospod hodi pred njimi, jih podpira in dopolnjuje njihovo delovanje kot kristjanov. »Ta drža iz kristjanov dela živo oznanilo, naredi jih za verodostojne misijonarje v njihovih okoljih vsakdanjega življenja, dela jih učinkovite pri oznanjevanju, da je evangelij, živet v družini, skrivnost lepote, dobrote in veselja za vse, za Cerkev in za družbo,« še pove Linda Ghisoni.