Beta različica

Cerca

Vatican News
26 Assemblea Generale Federazione Internazionale delle Università Catoliche Plenarno zasedanje Mednarodne zveze katoliških univerz tokrat poteka na Irskem 

Plenarno zasedanje Mednarodne zveze katoliških univerz

V mestu Maynooth na Irskem od 23. do 27. julija poteka 26. plenarno zasedanje Mednarodne zveze katoliških univerz (Fiuc). Več kot 200 rektorjev, direktorjev in profesorjev z vsega sveta bo v teh dneh ponovno razmišljalo o trojnem poslanstvu članic Zveze: poučevanje, raziskovanje ter služenje družbi in Cerkvi. Uvodni govor na zasedanju je imel kardinal Giuseppe Versaldi, prefekt Kongregacije za katoliško vzgojo. Zaustavil se je predvsem ob dveh aktualnih projektih, s katerima je v zadnjem času pričela Mednarodna zveza katoliških univerz: prvi je povezan z družbeno odgovornostjo univerz, drugi pa z migranti.

s. Leonida Zamuda SL – Vatikan

Akademsko okolje postaja vedno bolj komercialno

Na začetku je poudaril, da danes za mnoge ljudi ni več samoumevno, da univerza služi skupnemu dobremu. Sama Mednarodna zveza katoliških univerz je opozorila, da akademsko okolje postaja vedno bolj komercialno – prednost se daje študijem s področja znanosti, tehnologije, inženiringa ter matematike, in sicer na račun humanističnih študijev. Omenjeno stanje tako vabi k razmisleku o različnih vprašanjih glede katoliškega visokošolskega izobraževanja, posebej o vlogi, ki naj bi jo imeli v takšnem kontekstu duhovni voditelj ter človeške vrednote.

Ne le izzivi univerz, ampak vsega človeštva

Kardinal Versaldi je nadalje spomnil, da izzivi, s katerimi se soočajo danes, ne zadevajo le univerz, ampak gre za izzive vsega človeštva, ki vključujejo tudi prihodnje generacije. Poudaril je, da zasedanje, ki ga pričenjajo, ni le srečanje univerz, ampak gre za srečanje katoliških univerz, kar ni nepomembna razlika: »Evangelij je tisti, ki nam pomaga videti projekte Mednarodne zveze katoliških univerz ne kot nekaj, kar je "dodano" delovanju katoliških univerz, ampak kot njihovo bistvo. To študentom in profesorjem omogoča, da se odprejo svetu, ki jih obdaja, in sicer tako, da razširijo obzorja ter na ta način postajajo boljši izobraženci in kristjani.«

Ena ključnih besed: solidarnost

V nadaljevanju svojega razmišljanja se je zaustavil ob vidiku solidarnosti, pri čemer je spomnil na besede papeža Frančiška v apostolski konstituciji Veselje resnice (Veritatis gaudium) o cerkvenih univerzah in fakultetah. Sveti oče poudari, da morajo biti katoliške univerze v koraku s časom, kar pomeni, da morajo biti seznanjene s tem, kaj se dogaja okoli njih, z novo stvarnostjo … preko mednarodnih dogovorov, ki ne vključujejo zgolj akademskih vprašanj, ampak tudi pobude Združenih narodov, preko Unesca, ki pomagajo omogočati izobraževanje za tiste, ki sicer ne bi imeli možnosti: ponekod so to dekleta, študenti držav v razvoju, begunci in tisti, ki so morali zapustiti svoje domove. Po besedah kardinala Versaldija Cerkev skrbi za to, da je izobraževanje prežeto s solidarnostjo in slednja ni le »dodatni element« pri tem, kar se dela na katoliških univerzah. Kjer je solidarnost, tudi sama akademska misel, ki je osredotočena na enovitost človeške osebe, postane manj razdrobljena.

Katoliške univerze bogatejših držav naj pomagajo univerzam držav v razvoju

V nadaljevanju govora so sledili nekateri predlogi, kako bi se lahko solidarnost konkretno udejanjila. Prva možnost je sodelovanje katoliških univerz iz bogatejših držav z ustanovami držav v razvoju in sicer preko medsebojne podelitve človeških in materialnih virov. Pri tem je kardinal Versaldi spomnil, da predvsem škofje iz Afrike, ki pridejo na obisk Ad limina apostolorum, vedno prosijo za pomoč pri vzgojnem in izobraževalnem delu. Poudaril je, da morajo vse katoliške univerze v bogatejših državah videti kot del svojega poslanstva tudi pomoč univerzam držav v razvoju. Prisotne je pozval, naj nikoli ne pozabijo na besede, ki jih je papež Pavel VI. zapisal v okrožnici O delu za razvoj narodov (Populorum progressio, 26. marec 1967): »Lakota po znanju res ni manj moreča kakor lakota po hrani: nepismen človek je nezadostno hranjen.« Prefekt Kongregacije za katoliško vzgojo je ob tem dodal, da je »priskrbeti izobraževanje ali sredstva za izobraževanje delo resnične solidarnosti, pa tudi pravičnosti. Tako kot držav v razvoju ne bi želeli prikrajšati za hrano, jih ne moremo videti prikrajšane niti za izobraževanje.« Papež Frančišek je zelo zaskrbljen glede t.i. »ideološke kolonizacije«, saj najrevnejše države dobivajo pomoč pod pogojem, da poučujejo nekrščanske teorije, ki jih je ustvaril razviti svet. Univerze bogatejših držav morajo tako pri svoji pomoči upoštevati tudi ta vidik.

Univerzalnost človeške družine, graditev mostov

V nadaljevanju svojega govora je kardinal Versaldi navedel  nekatere druge tematike, ki so pri srcu papežu Frančišku. Po njegovih besedah mora v svetu, v katerem povsod nastajajo pregrade vseh vrst, vzgoja kazati na univerzalnost človeške družine ter na pomembnost graditve mostov. Sveti oče je tako prepričan, da bi morale katoliške univerze razviti splošno vizijo o edinosti človeške družine na intelektualnem nivoju. Eden bistvenih vidikov je tudi skrb za skupni dom, planet zemljo. Tudi ta tematika ni ločena od solidarnosti, ampak je njen sestavni del. Katoliške univerze morajo obravnavati probleme ekosistema in probleme naših bratov in sester kot del enega in edinega problema.

Papež med avdienco 4.11.2017: raziskovanje …

Ob koncu nagovora pa je kardinal Versaldi spomnil še na avdienco članov Mednarodne zveze katoliških univerz 4. novembra 2017 pri papežu Frančišku. Takrat se jim je zahvalil za njihov prispevek na področjih raziskovanja, poučevanja ter pospeševanja družbenega življenja. Glede prvega je poudaril, da so si katoliške univerze vedno prizadevale uskladiti znanstveno raziskovanje s teološkim ter v dialog postaviti razum in vero. Dodal je, da se je potrebno usmeriti v nadaljnje proučevanje vzrokov prisilnih migracij ter predvsem opredeliti praktične rešitve, saj je potrebno osebam najprej zagotoviti pravico, da se jim ne bo treba izseljevati.

… poučevanje

Kar se tiče poučevanja, je papež Frančišek izrazil upanje, da bi katoliške univerze sprejele programe, usmerjene v izobraževanje beguncev na različnih ravneh, bodisi preko tečajev na daljavo za tiste, ki živijo v begunskih taboriščih ali sprejemnih centrih, bodisi preko podeljevanja štipendij, ki bi jim omogočile ponovno vključenost v izobraževalni sistem. Univerze lahko izkoristijo mednarodno akademsko mrežo in prav tako pomagajo priznati nazive in poklice migrantov in beguncev v korist njih samih in družb, ki jih sprejemajo. »Da bi ustrezno odgovorili na nove migracijske izzive, je treba na specifičen in profesionalen način formirati pastoralne delavce, ki se posvečajo pomoči migrantom in beguncem,« je papež navedel še eno nalogo, ki se ji naj posvetijo katoliške univerze. Na bolj splošni ravni pa je sveti oče želel povabiti katoliške izobraževalne ustanove, naj svoje dijake in študente učijo razumeti migracijski pojav z vidika pravičnosti, globalne soodgovornosti in občestva kulturne raznolikosti.

… pospeševanje družbenega življenja

Nazadnje pa je sveti oče spregovoril o pospeševanju družbenega življenja. Na tem področju univerza predstavlja ustanovo, ki prevzame odgovornost za družbo, v kateri deluje, pri tem pa uresničuje predvsem vlogo kritične vesti, v odnosu do različnih oblik politične, ekonomske in kulturne oblasti. Univerze lahko opravijo svojo vlogo akterjev na družbenem področju na primer s spodbujanjem študentov k prostovoljstvu v programih, ki so povezani z migracijskim pojavom. »Vse delo, ki ga opravljate na teh pomembnih področjih – raziskovanje, poučevanje in pospeševanje družbenega življenja – ima varno oporno točko v štirih temeljnih kamnih na poti Cerkve skozi današnjo migracijsko stvarnost: sprejeti, zaščititi, pospeševati in vključiti,« je sveti oče poudaril ob koncu govora med avdienco 4. novembra lani.

Zvočni posnetek
25 julij 2018, 14:20