Išči

Knjiga Ponovno premisliti prihodnost odnosov. Govori o Evropi bo predstavljena v petek, 11. maja 2018, v Torinu Knjiga Ponovno premisliti prihodnost odnosov. Govori o Evropi bo predstavljena v petek, 11. maja 2018, v Torinu 

Papeževi govori o Evropi: Premisliti prihodnost odnosov

Govori papeža Frančiška o Evropi bodo kmalu izdani v knjigi z naslovom Ponovno premisliti prihodnost odnosov. Govori o Evropi. Besedila je zbral in uredil državni tajnik Svetega sedeža, kardinal Pietro Parolin, ki je napisal tudi Predgovor.

Andreja Červek - Vatikan

Knjiga Ponovno premisliti prihodnost odnosov. Govori o Evropi obsega govore, ki jih je papež imel med srečanji z evropskimi političnimi in cerkvenimi predstavniki ter predstavniki civilne družbe. Spomnimo na govor Evropskemu parlamentu in Svetu Evrope v Strasbourgu (25. november 2014), zahvalni govor med podelitvijo Nagrade Karla Velikega (Vatikan, 6. maj 2016), govor ob 60. obletnici podpisa Rimske pogodbe (Vatikan, 24. marec 2017) in nagovor udeležencev konference (Pre)misliti Evropo (Vatikan, 28. oktober 2017).

Krizni trenutki so čas za priložnost

Predgovor h knjigi, ki jo je izdala Vatikanska založba, je napisal vatikanski državni tajnik kardinal Pietro Parolin, ki je tekste tudi zbral in uredil. Zapiše, da čeprav je Frančišek prvi papež, ki je rojen zunaj Evrope, je od vsega začetka veliko pozornosti posvečal stari celini, za katero se zdi, da je v zadnjih letih brez sape, prisiljena spoprijeti se z novimi krizami in izzivi, razkosana s še neznanimi delitvami. »Papež Frančišek nas uči, da krizni trenutki niso samo nepremagljive ovire. Nasprotno, so čas za priložnosti,« zatrdi kardinal Parolin.

Spomni na papežev obisk Lampeduse, ki je simbol evropskih naporov in upanja za mnoge zatirane osebe, ki se ozirajo proti stari celini. Kardinal izpostavi, da v tem kriznem trenutku solidarnosti papež nikoli ne ponuja abstraktnih scenarijev, ampak vedno dokazuje, da ima pred sabo vedno obraze in konkretne situacije, resnične probleme oseb, ki jih vsak dan srečuje pri svojih številnih avdiencah. Njegovo razmišljanje je vedno usmerjeno v središče človeške osebe z njenimi potrebami, vezmi in dostojanstvom. »Obenem pa se ne smemo pustiti zavesti, da bi mislili, kako papež namerava ponuditi praktične rešitve na probleme,« meni Parolin. »Prispevek, ki ga želi ponuditi, je pomoč pri opredelitvi idealnega obzorja, znotraj katerega bi lahko našli življenjsko moč za pristopanje k trenutnim izzivom.«

Evropa poklicana najti samo sebe

Državni tajnik prav tako izpostavi središče sporočila, ki ga sveti oče namenja evropskim narodom: »Po papežu Frančišku je Evropa poklicana, da najde samo sebe, svojo dušo, tistega humanističnega duha, ki ga ljubi in brani.« Papež zato poziva, naj se preseže pojmovanje človeške osebe kot ločene od vsakega družbenega in antropološkega konteksta, kakor da bi bila neka monada, ter predlaga odnosnostni pogled na osebo, ki je umeščena v skupnost. Takšen pogled pomeni protiutež tendenci, danes razširjeni na Zahodu, da se spočenja in živi v osamljenosti. Ta tendenca namreč odpira pot za globalizacijo brezbrižnosti, ki nastane iz egoizma. Papež Frančišek pa poziva k odgovorni svobodi, ki je ukoreninjena v resnici in sposobna dati življenje dejanski solidarnosti.

Gojiti spomin

Kardinal Parolin se zaustavi tudi pri Frančiškovem povabilu, naj gojimo spomin na preteklost kot življenjsko limfo, ki prekrvavi sedanjost, ter spomin na izvor, da bi se spoprijeli z današnjimi in jutrišnjimi izzivi, kajti naš čas je v nevarnosti, da izgubi čut za lastne korenine. Potrebujemo torej transfuzijo spomina, kot pravi papež, da bi dali življenje novemu humanizmu.

Ob koncu Predgovora kardinal še pojasnil, da je delo spodbuda k obnovitvi idealne in duhovne dediščine, ki je značilna za Evropo in ki pri razumevanju človeka izhaja iz njegovega transcendentnega dostojanstva. S tega vidika je nujen prispevek kristjanov, ki so poklicani biti duša Evrope.

Zvočni posnetek
Četrtek, 3. maj 2018, 15:03